Laično imamo navado reči, da visok krvni tlak ne boli, in večina ga sploh ne prepozna. Navadno posameznik z blagim do zmerno visokim krvnim tlakom nima simptomov, a ker krvni tlak okvarja žile, se težave pojavijo zaradi slabše prekrvitve tarčnih organov, torej srca, arterij možganov, osrednjega živčevja, ledvic. Možganska kap, srčno-mišični infarkt, ledvična odpoved so bolezni, ki lahko nastanejo zaradi dolgotrajnega stalno povišanega krvnega tlaka.  

Vse, kar je enako ali več kot 140/90 mmHg, je previsok krvni tlak, treba je ukrepati. 

Obvladovanje dejavnikov tveganja

Včasih je krvni tlak nespecifični kazalnik drugega dogajanja, od karcinomskega do drugih bolezenskih stanj, ali je posledica ledvičnega obolenja oziroma hormonskega dogajanja. To je sekundarna hipertenzija. Večinoma, v več kot 90 odstotkih, je arterijska hipertenzija esencialna ali primarna. Točen vzrok za njeno pojavnost ni znan, pomen imajo dedna obremenjenost in različni dejavniki okolja ter slog življenja. 


Bolezni zato zdravniki ne pozdravijo, ob pravilni diagnostiki, ogibanju dejavnikov tveganja – ustrezna telesna masa, zdrave prehranjevalne navade z uživanjem čim manj soli in alkohola, redna telesna aktivnost, ogibanje kajenju in čim boljše obvladovanje stresa, dovolj spanja – in tudi z antihipertenzijskimi zdravili je obvladljiva. Z dobro nadzorovanim krvnim tlakom je mogoče ustaviti napredovanje okvar srca in ožilja ter zmanjšati verjetnost srčno-žilnih zapletov. Strokovnjaki menijo, da se za deset odstotkov zmanjša tveganje za možgansko kap in tveganje za miokardni infarkt ne bistveno manj, če se krvni tlak povprečno zniža za 2 mmHg. 

Tihi ubijalec

Tega, ali je previsok ali ne, ne moremo vedeti, če ga ne merimo. Ne glede na starost bi ga moral vsak poznati in preverjati. Krvni tlak odseva celostno počutje in niha. Priporočljivo je, da ga redno spremljamo in izmerimo vsaj dvakrat ali trikrat zapored z eno- do dvominutnim presledkom. Vrednost je sestavljena iz dveh številk, zgornje, ki označuje vrednost sistoličnega krvnega tlaka, in spodnje, ki kaže diastoličnega. Izmerimo tudi srčni utrip. Optimalna vrednost je 120/80 mmHg, meja med normalnim in previsokim je pri 140/90 mmHg. Z višino krvnega tlaka je povezano tveganje za srčno-žilni dogodek; arterija pod visokim krvnim tlakom sili srce, da dela preveč. Vztrajno povišane meritve nad priporočeno mejo 140/90 mm Hg vodijo v razvoj hipertenzije in s tem sedemkrat večjo verjetnost za srčno-žilni zaplet. 

Ne glede na starost je priporočljivo, da krvni tlak redno spremljamo in si zapisujemo meritve. Foto: NIKCOA/Shutterstock

Covid-19 in arterijska hipertenzija 

Po navedbah Združenja za arterijsko hipertenzijo imajo pri srčno-žilnih bolnikih lahko virusna obolenja, tudi covid-19, slabši potek. Zaenkrat ni dokazov, da so ljudje z zvišanim krvnim tlakom bolj izpostavljeni tveganju okužbi s covidom-19. Prav tako trenutno ni dokazov, da različne vrste zdravil za zdravljenje hipertenzije vplivajo na tveganje za novi koronavirus ali spremenijo potek bolezni, zato bolnikom s hipertenzijo ni treba spreminjati svojega zdravljenja.