Slovenci zaužijemo preveč soli (veste, kje vse se skriva)

Po priporočilih Svetovno zdravstvene organizacije (WHO) naj bi dnevno zaužili med 2 do 5 gramov soli, prekomerno uživanje pa lahko vodi v povišan krvni tlak in poveča tveganje za srčno-žilne bolezni.

Nacionalni program o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje, ki se je začel leta 2015 in se bo v tem letu zaključil, med ključnimi cilji navaja 15 odstotkov manjši vnos soli med prebivalci Slovenije. Da bi preverili, kakšno je trenutno stanje, so na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) v sodelovanju z raziskovalnimi partnerji (Inštitut za nutricistiko in trije oddelki Univerzitetnega kliničnega centra) izvedli raziskavo spremljanja izločenega natrija, kalija in joda v 24-urnem urinu pri odraslih prebivalcih Slovenije. V raziskavi je sodelovalo 518 oseb, starih med 25 in 64 let.

Rezultati so pokazali, da odrasli prebivalci Slovenije v povprečju dnevno zaužijejo približno 10 gramov soli, kar je sicer manj kot v prejšnjih raziskavah, vendar še vedno dvakrat več od priporočenega vnosa.

»Med moškimi je povprečen vnos soli ocenjen na 11,7 g soli na dan, med ženskami pa je vnos nižji in znaša 8,7 g. Priporočeni dnevni vnos soli, torej manj kot 5 gramov soli na dan, dosega le 12 % odraslih prebivalcev Slovenije. Med njimi so nekoliko bolj uspešne ženske (16 %) v primerjavi z moškimi (8 %),« je dodala doc. dr. Urška Blaznik, koordinatorka projekta »Manjsoli.si« z NIJZ.

Saša Kugler, mag. inž. prehrane, raziskovalka projekta »Manjsoli.si« z NIJZ izpostavlja: »V sklopu raziskave smo preverjali tudi, ali in na kakšen način odrasli prebivalci Slovenije zmanjšujejo svoj vnos soli. Tri četrtine odraslih je poročalo, da pri mizi ne dodajajo soli, ne da bi jed prej pokusili. Približno polovica se izogiba predelanim živilom, a le 8 odstotkov odraslih preverja vsebnost soli na označbah živil, kjer je ta podatek obvezen.«

PREBERITE ŠE -> Simona Korenčan: Maščoba okoli trebuha pri ženskah je povezana s tem hormonom

Problem, zaradi katerega vsak od nas težje nadzoruje, koliko soli je zaužil, je v tem, da se ta pojavlja tudi tam, kjer je ne bi pričakovali. Zato je Inštitut za nutricionistiko izvedel do sedaj najobsežnejšo analizo vsebnosti soli v postreženih kruhih in pekovskih izdelkih v Sloveniji, saj so ti prepoznani kot eni izmed ključnih virov soli v naši prehrani. Ugotavljajo, da se je vsebnost soli v belih kruhih večjih proizvajalcev od leta 2012 znižala za 12 odstotkov, medtem ko je v celotni kategoriji kruhov zaznati le 7-odstotno zmanjšanje.

Vsebnost soli v kruhu se zmanjšuje

Rezultati raziskave so bili nedavno objavljeni v znanstveni reviji Frontiers in Nutrition. Ta je zajela izdelke večjih proizvajalcev in manjših pekarn v enajstih statističnih regijah Slovenije. Končni vzorec je obsegal 178 vzorcev kruha in pekovskih izdelkov, od tega 117, pridobljenih pri večjih trgovcih, in 61 v manjših pekarnah. Vsebovana količina soli je bila izračunana iz laboratorijsko določene vsebnosti natrija.

»Najnižja povprečna vsebnost soli je bila ugotovljena v črnem pšeničnem kruhu in rženem kruhu v večjih prodajalnah (1,15 g in 1,18 g soli/100 g kruha), najvišja pa v obeh v raziskavo vključenih vrstah kruha iz manjših pekarn – v belem pšeničnem kruhu (1,34 g soli /100 g kruha) in mešanem kruhu (1,37 g soli/100 g kruha).

Ob tem velja omeniti, da je bila precejšnja variabilnost vsebnosti soli opažena tako v vzorcih iz večjih in manjših pekarn, v katerih smo našli tako vzorce z zelo zmerno kot tudi zelo visoko količino soli,« pove prof. dr. Igor Pravst, direktor Inštituta za nutricionistiko.

Povprečna vsebnost soli v »tipičnem« kruhu (to je kruh, katerega vsebnost soli je izračunana na podlagi deležev porabe različnih vrst kruha v Sloveniji glede na podatke Statističnega urada Republike Slovenije o porabi v gospodinjstvih) je znašala 1,26 g soli/100 g kruha.

V primerjavi s podatki o vsebnosti soli v kruhu na trgu v letu 2012 je bila v takšnem kruhu ugotovljena za 7 odstotkov nižja vsebnost soli. Spodbudna pa je predvsem ugotovitev, da se je v obdobju med letoma 2012 in 2022 povprečna vsebnost soli v belih kruhih večjih proizvajalcev zmanjšala za 12 odstotkov.

Čeprav so rezultati raziskav spodbudni, bo za nadaljnje zmanjševanje vnosa soli v populaciji potrebno nadaljevanje in okrepitev različnih aktivnosti in ukrepov. Za nižji vnos soli lahko marsikaj stori tudi sam potrošnik – ne le z izogibanjem dosoljevanju, temveč tudi z izborom živil.

Izogibajmo se predpakirani hrani, ržen kruh najmanj slan

Pri nakupovanju predpakiranih živil izbirajte tista, ki vsebujejo manj soli, saj je ta podatek naveden na označbi, najdete pa ga tudi v mobilni aplikaciji VešKajJeš.

Večji izziv predstavljajo nepakirana živila, na primer postrežen kruh, saj v takšnih primerih zakonodaja ne predpisuje obveznega informiranja o hranilni vrednosti. Po raziskavi sodeč je najnižja povprečna vsebnost soli v črnem pšeničnem ter v rženem kruhu, ki v primerjavi z belim kruhom vsebujeta tudi precej več koristnih prehranskih vlaknin.

PREBERITE ŠE -> Ana Zrimšek: Na to je treba paziti pri prehrani, če načrtujete zanositev

Predelana živila, obroki, pripravljeni izven doma, slani prigrizki, kruh in pekovski izdelki in mesni izdelki prispevajo največji delež k dnevnemu vnosu soli v sodobni prehrani. V večini evropskih držav in Severni Ameriki tovrstni izdelki oziroma obroki predstavljajo tudi do 75-odstotni delež dnevnega vnosa.

Spodbudna je ugotovitev, da se je v obdobju med letoma 2012 in 2022 povprečna vsebnost soli v belih kruhih večjih proizvajalcev zmanjšala za 12 odstotkov. Foto: Shutterstock

»Ena izmed ključnih aktivnosti za zniževanje prehranskega vnosa soli predstavlja tako imenovano preoblikovanje predelanih živil. Še posebej postopno in potrošnikom skoraj neopazno zniževanje količine soli v živilih lahko doseže tudi tiste prebivalce, ki sami niso posebej pozorni na vnos soli. Pri tem je veliko pozornosti usmerjene prav na kruh in pekovske izdelke, ki imajo v Sloveniji največji doprinos k prehranskemu vnosu soli,« pojasnjuje prof. dr. Igor Pravst.