Predstavitvena informacija

Sindrom karpalnega kanala – sodobno fizioterapevtsko zdravljenje!

Vas boli v zapestju? Se vam je pojavil občutek mravljinčenja, ki bi ga opisali kakor zbadanje s tisoč iglicami? S težavo opravljate vsakodnevno delo?
Fotografija: Ali ste vedeli, da so ženske bolj dovzetne za razvoj in nastanek sindroma karpalnega kanala? Foto: Medicofit
Odpri galerijo
Ali ste vedeli, da so ženske bolj dovzetne za razvoj in nastanek sindroma karpalnega kanala? Foto: Medicofit

Sindrom karpalnega kanala je bolezensko stanje, ki prizadene živec medianus, ki poteka skozi zapestje – natančneje skozi karpalni kanal.

Pacienti občutijo utesnitev živca zaradi nevroloških simptomov, kot so pekoča bolečina, ki izžareva, občutek odrevenelosti in mravljinčenja, zmanjšan obseg gibljivosti v zapestju in šibka mišična moč.

Sindrom karpalnega kanala se pojavi zaradi ponavljajočih se gibanj, ki obremenjujejo zapestje (tipkanje po računalniku, igranje glasbila, delo v proizvodnji), anatomskih dejavnikov (ožji karpalni kanal), travmatske poškodbe, nosečnosti, sekundarne posledice bolezni (kot je sladkorna bolezen) in genetske predispozicije.

Ali ste vedeli, da so ženske bolj dovzetne za razvoj in nastanek sindroma karpalnega kanala zaradi anatomske predispozicije, ker imajo manjše zapestje? Manjše zapestje posledično pomeni manjši prostor v karpalnem kanalu, kar povzroči hitrejšo utesnitev živca medianusa.

Celostno zdravljenje sindroma karpalnega kanala se začne z diagnostičnim pregledom funkcionalnega stanja zapestja in na podlagi diagnostičnega poročila se zastavi individualni fizioterapevtski program.

V zasebni kliniki Medicofit vas vodijo od sindroma karpalnega kanala do svobodnega gibanja brez bolečin in vašemu zapestju povrnejo polno moč in gibalno funkcijo. Kako je videti sodobno fizioterapevtsko zdravljenje, vam razkrivamo v nadaljevanju.

Anatomija zapestja in mehanizem nastanka bolezni

Pojav sindroma karpalnega kanala je tesno povezan s samo anatomijo zapestja, zato je poznavanje anatomske zgradbe zapestja ključnega pomena pri razumevanju mehanizma razvoja bolezni.

Karpalni tunel je ozek prehod v zapestju na sprednji strani dlani. Tunel je na eni strani obdan s karpalnimi kostmi in na drugi strani z vezivnim tkivom, ki ga imenujemo transverzalni karpalni ligament.

Foto: Medicofit
Foto: Medicofit

Skozi karpalni kanal poteka živec medianus, ki omogoča čutenje (senzorični živčni impulzi) in motorično kontrolo (motorični živčni impulzi) gibanja roke. Živec medianus izhaja iz brahialnega pleteža (mreža živčevja, ki izhaja iz predela vratu) in poteka skozi celotno roko.

Medianus senzorično oživčuje palec, kazalec, sredinec in polovico prstanca ter omogoča motorično kontrolo mišic palca, ki izvajajo fine motorične gibe.

Skozi karpalni kanal potekajo tudi tetive mišic upogibalk zapestja in prstov, ki se ob vnetju odebelijo in povzročijo pritisk oziroma utesnitev medianusa.

Najpogostejši razlog za utesnitev živca v prehodu karpalnega kanala sta ozek prehod in vnetje tkiva okoli živca, kar povzroči utesnitev in vodi do nevroloških simptomov.

Simptomi sindroma karpalnega kanala

Sindrom karpalnega kanala prizadene območje zapestja in prstov, kar se odraža v bolezenskih znakih:

  • pekoča bolečina v zapestju (bolečina se poslabša ob izvajanju aktivnosti, izžareva v podlaket),
  • občutek mravljinčenja in odrevenelosti (občutek se pojavi zgolj v prstih, ki jih oživčuje živec medianus),
  • mišična šibkost (s težavo dvignete predmete in imate šibkejši oprijem dlani),
  • izguba proprioceptivnih sposobnosti (s težavo se izvajajo finomotorična gibanja, izguba koordinacije v roki),
  • zmanjšan obseg gibljivosti v zapestju,
  • poslabšanje simptomov ponoči.

Vzroki za nastanek

Sindrom karpalnega kanala nastane zaradi več vzrokov in dejavnikov tveganja, ki prispevajo k njegovemu razvoju. Najpogostejši vzroki in dejavniki tveganja so:

  • ponavljajoči se gibi v zapestju, ki povzročajo obremenitve (npr. delo za računalnikom, igranje glasbila, delo v proizvodnji),
  • zadrževanje v dolgotrajnih in nelagodnih položajih v zapestju (npr. opravljanje dela zobozdravnika),
  • travmatska ali športna poškodba (npr. zlom zapestja, dislokacija zapestja, poškodbe, ki povzročijo vnetje in oteklino v zapestju),
  • nosečnost (sproščanje hormonov sproži oteklino, kar poveča pritisk na karpalni kanal),
  • anatomski dejavniki (manjše zapestje in posledično ožji karpalni kanal),
  • posledica sekundarnih bolezni (npr. sladkorna bolezen, revmatoidni artritis, debelost),
  • genetska predispozicija.

Foto: Medicofit
Foto: Medicofit

Celostno zdravljenje sindroma karpalnega kanala

Celostno zdravljenje sindroma karpalnega kanala v kliniki Medicofit je razdeljeno v štiri faze, ki si sledijo po vrstnem redu: diagnostični pregled, akutna fizioterapija, postakutna kineziologija in postkineziološki program.

Uvod v fizioterapevtsko zdravljenje je diagnostični pregled, pri katerem fizioterapevt diagnostik opravi klinični pregled.

Na podlagi diagnostičnega poročila se zastavi akutno fizioterapevtsko zdravljenje, ki je osredotočeno na kontrolo simptomov (zmanjšanje bolečine, občutka mravljinčenja, vnetja).

Izvaja se aktivna fizioterapija, pri kateri je vsak pacient aktivno vključen v proces zdravljenja in se sprotno prilagaja glede na pacientove zmožnosti in njegov napredek.

Po akutni fizioterapiji se zdravljenje nadaljuje v kineziološki del rehabilitacije, v katerem strokovnjaki kineziologije s specialno vadbo vašemu zapestju povrnejo polno moč in gibalno funkcijo.

Po uspešno zaključenem zdravljenju se udeležite postkineziološkega programa, ki zmanjša možnost nastanka ponovnega pojava sindroma karpalnega kanala.

Diagnostika

Začetek fizioterapevtskega zdravljenja se začne z diagnostičnim pregledom, ki ga opravi fizioterapevt diagnostik.

Najprej se izvede poglobljen pogovor (anamneza) o pojavu prvih simptomov, času trajanja težav, oceni bolečine po lestvici VAS in morebitnih drugih pridruženih bolezni.

Če imate s seboj specialistični izvid (uradno medicinsko diagnozo vam postavi zgolj specialist medicine!), vam ga fizioterapevt diagnostik razloži.

Klinični pregled se nadaljuje z inspekcijo in palpacijo zapestja, pri čemer se preverijo senzibilnost, občutljivost na dotik, prisotna vidna oteklina ali vnetje in vidna atrofija mišic.

Izvedejo se artrokinematika in meritve pasivne gibljivosti zapestja (gibe v zapestju opravi fizioterapevt) ter meritve aktivne gibljivosti (gibe v zapestju opravi pacient).

Izvedejo se meritve mišične moči, ki prikažejo podatke o morebitnih deficitih v mišični moči in vzdržljivosti mišic. Prav tako se pridobijo podatki o medsebojnem razmerju delovanja mišic.

Izvedejo se funkcionalni testi, kot sta test Phalen (upogib zapestja) in test Tinel (pritisk po poteku medianusa).

Foto: Medicofit
Foto: Medicofit

Priporoča se elektromiografija (meritve prevodnosti živčevja), ki potrdi diagnozo sindroma karpalnega kanala.

Na podlagi diagnostičnega poročila vam fizioterapevt diagnostik zastavi individualen fizioterapevtski program, ki je prilagojen pacientovemu funkcionalnemu stanju, omejitvam in sposobnostim.

Akutna fizioterapija

Primarna faza fizioterapevtskega zdravljenja sindroma karpalnega kanala se osredotoča na kontrolo simptomatike, kar pomeni, da se zmanjšajo bolečina, vnetje, oteklina in povečata gibljivost v zapestju ter moč mišic podlakti.

Fizioterapevti vam bodo svetovali in prilagodili dejavnosti, ki sprožajo bolečino sindroma karpalnega kanala. Priporočljivo je nošenje opornice v zmerni uporabi oziroma na podlagi potreb vsakega pacienta.

Strokovnjaki fizioterapije izvajajo manualno terapijo, mobilizacijo mehkega tkiva, nevrodinamično mobilizacijo in terapijo prožilnih točk, ki zmanjšajo pritisk in ukleščenost živca v karpalnem kanalu, sprostijo prenapeto muskulaturo in zmanjšajo bolečine.

Z izvajanjem sklepne mobilizacije vam fizioterapevti povečajo obseg gibljivosti v zapestju in vplivajo na pravilno sklepno drsenje karpalnih kosti v zapestju.

Manualna terapija se izvaja v kombinaciji z instrumentalno fizioterapijo, pri kateri se uporabljajo najsodobnejše naprave, ki učinkovito vplivajo na sindrom karpalnega kanala. Uporablja se:

  • terapija TECAR WINTECARE (globinsko segrevanje tkiva spodbuja prekrvitev in hitrejše celjenje tkiva),
  • VISOKOENERGIJSKI SUMMUS LASER (spodbuja hitrejše celjenje brazgotin in ran, zmanjša bolečino v zapestju),
  • GLOBINSKI UDARNI VALOVI (na področju podlahtnih mišic),
  • ELEKTROSTIMULACIJA HiTOP (aktivno zmanjšuje bolečino v zapestju).

Zdravljenje sindroma karpalnega kanala zahteva izvajanje specialne fizioterapevtske vadbe, pri kateri se v primarni fazi izvaja izometrična vadba za zapestje, ki se progresivno stopnjuje v okrepitveno vadbo za povečanje moči in vzdržljivosti mišic zapestja.

Izvaja se posebna vadba za mobilnost zapestja (povečanje gibljivosti) in specifična nevrodinamična vadba, ki vpliva na pravilno drsenje živca medianusa.

Foto: Medicofit
Foto: Medicofit

Postakutna kineziologija

Po uspešno zaključeni akutni fizioterapiji vas prevzamejo kineziologi, ki vas vodijo do odlične telesne pripravljenosti.

Specialna kineziološka vadba je usmerjena v izvajanje aktivne progresivne vadbe za krepitev mišic zapestja in prstov. Njen namen je odpraviti asimetrijo v moči in aktivirati mišice podlakti in zapestja.

Izvaja se specialna vadba za povečanje gibljivosti v zapestju, nevrodinamična vadba za pravilno drsenje živčevja in proprioceptivna vadba za povečanje proprioceptivnih sposobnosti zapestja (zaznave v prostoru).

Na podlagi napredka se začne vključevati zapestje v kompleksnejšo izvedbo vadbe in pozneje se izvaja vadba za krepitev celotnega zgornjega uda.

Pred zaključkom zdravljenja se opravi TESTNA BATERIJA ZA ZAPESTJE, pri čemer strokovnjaki kineziologije pridobijo podatke o gibalni učinkovitosti zapestja in sposobnosti prenašanja vsakodnevnih obremenitev.

Foto: Medicofit
Foto: Medicofit

Postkineziološki program

Po uspešno zaključenem zdravljenju sindroma karpalnega kanala se pacienti v kliniki Medicofit udeležijo posebnega postkineziološkega programa.

Postkineziološki program z izvajanjem specialne kineziološke vadbe (za zapestje in celotno telo) zmanjša možnost nastanka ponovnega pojava starih bolečin in novih poškodb.

Viri

Jiménez-Del-Barrio, S., Cadellans-Arróniz, A., Ceballos-Laita, L., Estébanez-de-Miguel, E., López-de-Celis, C., Bueno-Gracia, E., & Pérez-Bellmunt, A. (2022). The effectiveness of manual therapy on pain, physical function, and nerve conduction studies in carpal tunnel syndrome patients: a systematic review and meta-analysis. International orthopaedics, 46(2), 301–312. https://doi.org/10.1007/s00264-021-05272-2

Sevy, J. O., & Varacallo, M. (2022). Carpal Tunnel Syndrome. In StatPearls. StatPearls Publishing.

Zaralieva, A., Georgiev, G. P., Karabinov, V., Iliev, A., & Aleksiev, A. (2020). Physical Therapy and Rehabilitation Approaches in Patients with Carpal Tunnel Syndrome. Cureus, 12(3), e7171. https://doi.org/10.7759/cureus.7171

Wipperman, J., & Goerl, K. (2016). Carpal Tunnel Syndrome: Diagnosis and Management. American family physician, 94(12), 993–999.

 


Naročnik oglasne vsebine je Medicofit

V prodaji