Vemo, da na moč imunskega sistema vpliva to, da zaužijemo dovolj vitamina C, cinka, da telo proizvede dovolj vitamina D, pri prvih znakih prehlada posežemo tudi po ameriškem slamniku. Velja omeniti še kaj?

Sistem je vedno toliko močan, kolikor je močan njegov najšibkejši člen. Mednarodne raziskave v aktualni pandemiji so pokazale, da imajo skoraj vsi bolniki prenizko raven vitamina D3. Ta vitamin ima očitno zelo močno zaščitno vlogo, ki je ne smemo spregledati in jo priporoča tudi naša strokovna skupina v novih smernicah. Verjetnost, da vas pokonča novi koronavirus, je namreč 15-krat večja za tiste, ki jim močno primanjkuje vitamina D3. Imunski sistem pa je seveda ekipa, in četudi morda na vitamin D3 gledamo kot na zvezdnika, zaradi katerega ekipa dobro deluje, potrebujemo tudi cink, ki je v športnem žargonu povedano organizator igre, in vitamin C, ki je odličen igralec v obrambi. 


Na to, ali se bo naše telo lahko ubranilo pred virusi, vplivajo tudi čas, ki ga preživimo na svežem zraku, dovolj zaužite tekočine ter prezračevanje prostorov, je tako?

Patogeni so semena. Mi smo tla. Če so tla tako pripravljena, da bo v nas vse vzklilo, potrebujemo več kot le vodo in zrak. Patogeni ljubijo zakisanost, zasluzenost, zasedenost. Takšni smo zanje hotel s petimi zvezdicami.

Ko se nas nekaj loteva, se zatečemo tudi k ameriškemu slamniku. Pri tej rastlini pa ni vseeno, kako pridemo do aktivnih učinkovin in v kateri obliki jih jemljemo. Ameriški slamnik ne deluje v vseh oblikah enako, kajne?

Največ dokazov pri protivirusnem delovanju in moduliranju imunskega odziva, pri katerem ni pretiranih in za nas nevarnih odzivov telesa, ima alkoholni izvleček, ki je pridobljen iz cele rastline, torej vključno s korenino. Uživanje čaja, bombončkov ali soka nima enakega učinka. 

Sladkor opijani naše obrambne celice in tako se ne morejo zanesljivo spopadati z izzivi, zato takrat omejim vnos sladkorjev. Pomaga tudi, če se v času respiratornih virusov izognemo mleku, smetani, pšenici in drugim živilom, ki povečujejo zasluzenost in iz nas naredijo dobro gojišče za mikrobe. 

Ali pri vsebnosti vitaminov v določeni hrani obstajajo zastareli miti, ki se jih še vedno držimo? Na primer, da največ vitamina C najdemo v limoni?

Trenutno je največ vitamina C v peteršilju, kakiju, kapucinkah in drobnjaku. Kmalu pridejo na vrsto še šipki. Po limonah posezimo le, če jih lahko sami oberemo. Če do nas pridejo po nekaj mesecih transporta, umetnega zorenja in shranjevanja v hladilnicah, je vitamin C v njih le spomin. To je vitamin, ki se s skladiščenjem najhitreje izgubi, zato ga ima kar koli svežega s tega seznama več od hrane, ki je dolgo potovala do nas. 

Če iščete bogat vir vitamina C, limone niso najboljša izbira. Foto: Joshua Resnick/Shutterstock

Nenehno ponavljamo, kako pomembno je uživanje lokalne nepredelane hrane, ki je vir zdravih snovi za telo. Katero naj uživamo jeseni, na kaj se zanašate vi?

Ko se zmanjšuje količina svetlobe in toplote, jo bo treba dodajati. Zato je dobro jeseni uživati več začimbnic, več pikantnih okusov, buče, korenje, repo ... Kmalu pa pridejo na pomoč še fermentirana živila. 


Kateri so praktični koraki, ki jih vsak od nas lahko vsak dan naredi za boljši imunski sistem? Česa se brez izjeme vi držite v jesenskih dneh?

Če čutim, da telo potrebuje več moje pozornosti, predvsem pazim, česa ne smem zaužiti. Sladkor opijani naše obrambne celice in tako se ne morejo zanesljivo spopadati z izzivi, zato takrat omejim vnos sladkorjev. Pomaga tudi, če se v času respiratornih virusov izognemo mleku, smetani, pšenici in drugim živilom, ki povečujejo zasluzenost in iz nas naredijo dobro gojišče za mikrobe.

Med epidemijo koronavirusa se srečujemo tudi z epidemijo stresa, saj so ljudje zelo prestrašeni. To vpliva na imunski sistem, se strinjate? Kaj lahko storimo?

Zamislimo si, da je že leto 2040, ko se bomo vsega tega spominjali z enakimi čustvi, kot se zdaj spominjamo časov omejitev goriva, nakupov kave in džinsa v Trstu ter drugih izkušenj burne preteklosti. Vse bo minilo.