S to priljubljeno začimbo lajšamo prebavo, ima pa še ta presenetljiv učinek
Kumina spada med kobulnice, njeno latinsko ime pa je Carum carvi. Gre za eno najstarejših začimb, ki je bila naknadno prinesena na naše ozemlje. Izvira z Bližnjega vzhoda, v zahodno Evropo pa jo je zaneslo v 12. stoletju. Ugotovljeno je bilo, da so jo uporabljali že v kameni dobi, saj je bila ta najdena v koliščarskih naseljih ob Bodenskem jezeru.
Kumina je dvoletna rastlina, ki v prvem letu razvije zgolj listno rozeto, do končne velikosti pa se razvije šele leto kasneje. Njeno steblo zraste do 60 centimetrov visoko, listi pa spominjajo na praprot, saj so razčlenjeni tako kot pri njej. Vonj listov spominja na kombinacijo kopra in peteršilja. Cvetovi kumine so majhni in beli ter združeni v kobule. Semena oz. plodovi po svoji obliki spominjajo na polmesec. Imajo močno aromatičen in skoraj pekoč okus ter so prijetnega vonja.
Privablja žuželke, ki se hranijo z vrtnimi škodljivci
Ta zdravilna rastlinska vrsta raste predvsem na travnikih in pašnikih ob robovih poti. Uspeva po vsej Evropi, srednji Aziji in severni Afriki. Najdemo jo na nadmorskih višinah do 2000 metrov. V številnih državah je v zadnjem času postala prava redkost, saj zaradi izvajanja zgodnje košnje nima več možnosti, da bi se zasejala sama. Ustrezajo ji rodovitna tla, ki dobro odvajajo vodo. Obožuje tople in s soncem obsijane lege. Zori julija ali najkasneje v začetku avgusta.
Če se odločite kumino posaditi na domačem vrtu, ima ta posredne ugodne učinke tudi na druge zasajene rastline. Privablja namreč žuželke, ki se hranijo z vrtnimi škodljivci, s čimer odganja te nepovabljene goste in skrbi za boljšo rast okoliških rastlin.
Kumino uporabljamo v kulinariki ter pri izdelavi nekaterih kozmetičnih produktov in v zdravilne namene. Uporabno vrednost imajo listi, korenine, posušena semena in iz njih pridobljeno eterično olje. V kulinariki jo dodajamo k zelju, ohrovtu, svinjini, k nekaterim mesnim klobasam, kruhkom in slanemu pecivu. Kot začimba naj bi se še posebej dobro obnesla v kombinaciji s težje prebavljivo in mastno hrano. Poleg tega iz nje izdelujejo tudi zeliščni liker.
V zdravilne namene uporabljamo predvsem čaj
V kozmetiki lahko kumino zaradi njenih aromatičnih lastnosti najdemo v zobnih pastah, ustnih vodah ter v parfumih. Kitajski znanstveniki so ugotovili, da je kumina uporabna tudi kot sestavina pri izdelavi naravnega insekticida. Če jo koristimo v zdravilne namene, je priporočljiva priprava zdravilnega čaja. V te namene potrebujemo sveže zdrobljena semena. Polovico čajne žličke semen prelijemo s skodelico vrele vode. Počakamo 10-15 minut, nato pa mešanico precedimo in počakamo, da se ohladi na temperaturo, primerno za pitje.
Kumina ima številne blagodejne učinke na zdravje in dobro počutje. Deluje antibakterijsko, spodbuja delovanje želodca in žolčnega mehurja ter blaži krče. Pospešuje procese razstrupljanja, ki se odvijajo v jetrih. Hkrati pomirja vneto kožo, zato jo lahko dodamo tudi v kopel. Kumina pomaga blažiti vetrove, napenjanje in napihovanje. Olje kumine se je izkazalo kot uspešno pri boju proti glivicam.
PREBERITE ŠE --> Recept za pečena jajca britanskega kuharja, ki je zasvojil cel svet
Za odpravo ustnega zadaha in blaženje stresa
S kumino lahko odpravljamo ustni zadah, prav tako nam pomaga pri blaženju stresa. Dobro se obnese tudi proti glistam in črevesnim parazitom. Priporočljivo jo je dati otrokom, ki tožijo, da jih boli trebuh, prav tako pa blaži bolečine, ki jih ženske zaznajo v času menstruacije. Ta rastlina s številnimi zdravilnimi lastnostmi izboljšuje tudi tek. Čeprav se je treba pred njeno uporabo med nosečnostjo in dojenjem posvetovati z zdravnikom, pa se je izkazala kot uspešna pri zmanjševanju bolečin, do katerih pride v času nosečnosti, med dojenjem pa naj bi vplivala na povečano količino mleka. Z njo lahko zdravimo tudi revmo in putiko. V ruski ljudski medicini kumino priporočajo tudi ozdravljenim alkoholikom, saj naj bi pomagala pri regeneraciji jeter in hitrem razstrupljanju telesa.
