Regačica: Ta zdravilni plevel lahko uporabljate namesto zelene, razstruplja telo
Velika verjetnost je, da ste navadno regačico (Aegopodium podagraria) že opazili v naravi, razširjena je namreč po vsem svetu in tudi pri nas raste tako na vrtovih in njivah kot na travnikih in v svetlih gozdovih.
Vrtičkarji ugotavljajo, da bolj, kot jo plevejo, bolj se razrašča, in res se s svojimi podzemnimi korenikami med prekopavanjem zemlje hitro širi.
A namesto, da proti njej bijete vojno, jo raje izkoristite v svoj prid, regačica namreč slovi tudi kot divja zelena in je, tako kot zelena in peteršilj, s katerima je botanično v sorodu, odlična za razstrupljanje telesa.
Zdravilne učinkovine v regačici
Regačica je bogata z dragocenimi hranilnimi snovmi. Med vitamini vsebuje predvsem vitamin C in A, med minerali pa železo, cink in magnezij. Poleg tega premore tudi ogromno antioksidantov, med njimi bioaktivne polifenole, flavonoide in karotenoide ter eterična olja. Znanstvene raziskave so doslej potrdile, da je regačica ena najbolj hranilnih vrst zelenjave, zato bi bilo res škoda, da je ne bi pogosteje vključili na svoj jedilnik.
Regačico so uživali že stari Rimljani, in sicer kot začimbo, zdravilci pa so jo tisočletja predpisovali kot zdravilo za putiko. Po tem je dobila tudi svoje latinsko ime, saj »podagraria« v latinščini pomeni putika. V angleščini putiki pravijo »gout«, regačici pa »goutweed« ali dobesedno »plevel za putiko«.
Pri putiki pomagajo tako njeni listi kot korenine in semena, regačica pa zdravi tudi revmo, saj deluje protivnetno in lajša bolečine v sklepih ter skrbi za njihovo boljšo gibljivost. V ta namen je najbolje, da si iz poparjenih koreninic pripravite kopel, ki vas bo prerodila.
PREBERITE ŠE -> Če imate na vrtu ta plevel, ga naberite, je zdravilen in ga lahko pripravite kot pomfrit
Ko boste nabirali korenine, ne zavrzite nadzemnega dela rastline. Mlade liste lahko uživate presne v solatah in sendvičih, jih sušite za čaje, ali pa jih pokuhate kot dodatek špinači ali kot osnovo za govejo juho. Listni peclji so hrustljavi in odličen dodatek namazom. Cvetovi in plodovi regačice pa se lahko uporabljajo kot začimba, saj vsi njeni deli po vonju in okusu spominjajo na zeleno ali peteršilj.
Zeleni in peteršilju je regačica podobna tudi zato, ker deluje kot močan diuretik, ki iz telesa pomaga izločati toksine. Bolje jo je tako uživati zmerno in kot dodatek, da ne zasenči jedi in da vas ne bo ves čas silila na stranišče, saj ima blag odvajalni učinek, ki pomaga lajšati zaprtje ter druge prebavne težave. Če nimate ledvičnih težav, pa si lahko iz regačice pripravite tudi razstrupljevalno kuro in jo dodate smutiju ali iz nje stisnete zeleni sok, ki ju nato pijete trikrat na dan pred obroki.
Kako jo prepoznamo?
Regačica spada v družino kobulnic, med katerimi so tudi nekatere strupene, a jo boste težko zamenjali z njimi, saj takih listov in trirobnih listnih pecljev, kot jih ima regačica, nima nobena strupena rastlina, v svoji knjigi Zdravilni pleveli piše slovenska poznavalka in nabiralka divjih rastlin ter doktorica biokemije in molekularne biologije Katja Rebolj.
Prepoznali jo boste po listih nepravilnih oblik, ki so videti, kot bi kdo zarezal vanje. Običajno imajo sedem krp, lahko pa tudi samo pet ali celo devet. Ko list utrgate, poglejte, kakšen pecelj ima, regačicin ni ovalen, ampak ima tri robove in vas mora na prerezu spominjati na trikotnik.
Na barvo in obliko cvetov (socvetja so v obliki kobul) se pri razpoznavanju ne zanašajte, saj so podobni številnim drugim kobulnicam in jih tako zlahka zamenjamo. Najboljši in najbolj varen razpoznavni znak so prav listi in pecelj.
Kdaj jo nabiramo?
V strokovni literaturi boste zasledili, da se regačica nabira samo spomladi, a slovenska poznavalka in nabiralka divjih rastlin ter doktorica biokemije in molekularne biologije Katja Rebolj v svoji knjigi Zdravilni pleveli pravi, da se nam ni treba omejevati samo na nekaj mesecev letno.
To pravilo se je uveljavilo zato, ker so najbolj okusni mladi listi regačice, starejše in cvetoče rastline so namreč že zelo grenke. A ker raste vse leto in jo ljudje, sploh na travnikih, pogosto kosijo, lahko mlade liste naberemo v vseh letnih časih, razen ob zmrzali ne.
Kot pri vseh divjih rastlinah tudi pri regačici velja, da se izogibajte rastlin, ki rastejo ob prometnih poteh ali blizu s pesticidi obremenjenih obdelovalnih površinah, vendar to ne bi smela biti težava, glede na to, kako razširjena je.
