Foto: Dejan JavornikAZRA ŠIROVNIK, pisateljica
»Odrasla sem ob raznovrstnih enolončnicah, burekih, juhah, teletini, jagnjetini in domačih kurah, sadju (v glavnem jabolkih, slivah, jagodah, češnjah, višnjah, lubenicah poleti in grozdju jeseni). Danes jem enako. Vsak dan moram jesti kuhano hrano, na žlico. V družini nismo nikoli imeli težav z odvečnimi kilogrami ne s posledicami 'nezdravega' prehranjevanja. Nisem obsedena z biološko pridelano hrano. Mislim, da se človek sedanjega časa mora po malem in počasi (tako, da malo je) prilagoditi načinu prehrane, ki ga neizogibno čaka v prihodnosti. Odporen postaneš tako, da se 'cepiš', mar ne? Mislim, da je zelo pomembno jesti le toliko, da nisi lačen, da se veliko gibaš ter da si v sebi duhovno v t. i. biostanju.«


BERNARDA ŽARN, televizijska voditeljica
»Hm, vaše vprašanje me je našlo ravno med uživanjem ob maslenem rogljičku s čokoladnim nadevom. Se mi zdi koristen za duševno zdravje, ha ha. Ja, gotovo nisem najboljši naslov za takšna vprašanja. Rada jem in jem skorajda vse. Zadnje čase se malo discipliniram pri zajtrkih, in čeprav se mi je pred časom zdelo neverjetno, lahko iskreno rečem: ovseni kosmiči z ovsenim mlekom niti niso tako zelo slabi.«

Foto: Roman Šipić


Foto: Mavric PivkMANCA KOŠIR, novinarka in publicistka
»Zaupam v hrano, ki so jo jedli naši predniki. To pomeni, da jem lokalno in me razne trgovske verige ne vidijo. Redno hodim na šišensko tržnico, ki je blizu mojega doma, in tam nakupim vse, kar potrebujem. V majhnih trgovinah z biološko pridelano hrano pa kupim še kaše in različna olja, ki jih potrebujem za kuho. Že deset let se vsako leto 14 dni postim, občasno si privoščim tudi krajše, od dva do tri dni dolge poste. Hrana je za vsesplošno zdravje pomembna, a ni ključna. Ključen je ikigaj, kot pravijo Japonci, strast do življenja, tega, kar počneš, to, da si vseskozi ustvarjalen.«