Presenetljivi učinki jagod na zdravje: Jesti bi jih morali vsaj trikrat na teden

Preden vam razkrijemo, za kaj vse so dobre jagode, naj vam za začetek zaupamo zanimivost, ki bo marsikoga presenetila. Čeprav jih uvrščamo med sadje, rdeči deli jagod botanično gledano niso sadeži, ampak so »pravi« sadeži rumene pikice, posejane po rdeči povrhnjici. Tem rumenim pikam ljudje zmotno pravijo semena, a so v resnici »pravi« plodovi jagode, ki jih imenujemo rožke in v notranjosti skrivajo seme. 

Kaj je torej rdeče sočno meso jagode, s katerim se tako radi sladkamo?

Botanično se mu pravilno reče birni plod, in je pravzaprav samo tisti del rastline, ki je povezoval cvet s steblom, medtem ko so drobne rumene rožke plodovi, ki nastanejo iz oplojenih jajčnikov rastline, kot večina drugih vrst sadja. Ko boste naslednjič ugriznili v jagodo, se lahko pošalite, da niste pojedli samo enega sadeža, ampak kar 200, saj povprečno rdečo jagodo krasi okrog 200 rumenih plodov. 

Rdeče meso jagode ni plod, ampak so plodovi drobne rumene pikice na jagodah. Vsaka rdeča jagoda ima okrog 200 rumenih plodov, v katerih se skriva po eno seme. Foto: Shutterstock

Za velike, sladke jagode se lahko zahvalimo Francozom in Angležem

Jagode izvirajo iz botanične družine rožnic in so v sorodu z vrtnicami. Človeštvo jih uživa že od antike, vendar so v Evropi dolga stoletja uspevale zgolj divje različice, kot sta gozdna (Fragaria vesca) in muškatna jagoda (Fragaria moschata). Ti sta sicer zelo aromatični in okusni (obe v naravi najdemo tudi v Sloveniji), vendar imata izredno majhne plodove, zato so jih ljudje jedli v majhnih količinah. 

Šele na prelomu 17. v 18. stoletje pa je zgodba jagod začela postajati vse imenitnejša in slajša. Evropski osvajalci so namreč iz Severne in Južne Amerike na staro celino prinesli dve drugi vrsti jagod, virginijsko (Fragaria virginiana) in čilensko (Fragaria chiloensis) ter začeli eksperimentirati s križanjem z evropsko gozdno jagodo.

V 50. letih 18. stoletja sta se francoskim botanikom po srečnem naključju skrižali vriginijska in čilenska jagoda, in nastala je vrtna jagoda, katere rdeči »sadeži« so bili bistveno večji od gozdne in muškatne. Poimenovali so jo Fragaria ananassa, saj je prve pridelovalce spominjala na ananas. Kasneje so vrtno jagodo s selektivnim gojenjem Angleži pripeljali do aromatične in bogato rdeče krasotice, v kateri uživamo še danes. 

PREBERITE ŠE -> Tereza Poljanič: Ta leta sem morala odžalovati

Varujejo pred infarktom in demenco

Da pa jagode niso samo okusno darilo narave, pričajo številne znanstvene raziskave in študije. Sestavljene so večinoma iz vode, nekaj ogljikovih hidratov in vlaknin, vendar se njihova moč skriva v mikrohranilih, ki jih vsebujejo. Od vitaminov je to C, folat B9 in v manjši vrednosti B6, K ter E, med minerali pa so zastopani mangan, kalij in sledovi železa, bakra, magnezija ter fosforja. 

A največji potencial jagod se zrcali v antioksidantih. Eden takšnih je prej omenjeni vitamin C, ki krepi imunski sistem, še bolj pomembne pa so fenolne spojine in antocianini, slednjih je v jagodah več kot 25 vrst. 

Antocianini so rastlinski pigmenti, ki sadju in zelenjavi dajejo rdečo, vijolično in modro barvo. Običajno jih najdemo v lupini sadja, vendar imajo jagode (in drugo jagodičevje) antocianine tudi v mesu, tako da so z njimi res bogate. Z zorenjem se njihova količina povečuje, zato bolj rdeče in temnejše jagode vsebujejo največ teh antioksidantov. 

Znanstveniki so z različnimi raziskavami prišli do ugotovitev, da so antocianini izredno koristni za človeško zdravje. V prvi vrsti te snovi varujejo srce, saj znižujejo krvni tlak in holesterol ter zmanjšujejo tveganje za nastanek srčnih bolezni.

Strokovnjaki s Harvarda so ugotovili, da redno uživanje 100 gramov jagod trikrat na teden za tretjino zmanjša tveganje za srčni infarkt. 

Antocianini in fenolne spojine v jagodah imajo tudi izrazito protivnetno delovanje. Notranja vnetja v telesu lahko vodijo v nastanek kroničnih bolezni, kot so diabetes, srčno-žilne bolezni, rak, revmatizem in pešanje možganov.

Študije so pokazale, da zahvaljujoč kombinaciji antocianinov in fenolov, jagode zavirajo rast rakavih celic, izboljšujejo kognitivne funkcije naših možganov in spomin, ter ščitijo sklepe pred nastankom osteoartritisa. Strokovnjaki so celo prepričani, da lahko redno uživanje jagod močno zmanjša verjetnost za nastanek demence, ki jo povzroča Alzheimerjeva bolezen. 

Nekateri ljudje so alergični na jagode, lahko pa uživajo posebno belo sorto, ki ne vsebuje antocianinov. Čeprav so antocianini izredno zdravi, so žal tudi povzročitelji alergije pri določenih osebah. Foto: Shutterstock

Jagode prav tako krepijo prebavo, uravnavajo krvni sladkor in pomagajo hujšati. Uživajo jih lahko tudi diabetiki, saj imajo nizek glikemični indeks in ne vsebujejo veliko sadnih sladkorjev (manj kot jabolka in banane).

Poleg tega imajo fenolne spojine in vlaknine v njih pozitiven vpliv na inzulin (tudi če jagode uživamo z drugimi škrobnimi živili), pa tudi prebiotične učinke, saj spodbujajo rast dobrih črevesnih bakterij in na ta način varujejo črevesni mikrobiom. 

Neka študija je celo odkrila, da bi jagode lahko uporabljali v kozmetiki za zaščito pred sončnimi žarki. Kozmetični pripravki na osnovi jagod v kombinaciji s koencimom Q10 so namreč kožo, v študiji izpostavljeno škodljivemu UVA sevanju, zavarovali pred poškodbami. 

PREBERITE ŠE -> Te divje sadeže se splača poznati in nabirati, vsebujejo ogromno vitamina C

Jagode so torej koristno živilo, ki ga ne bi smeli imeti rezerviranega samo za posladek. V trgovinah so danes sveže na voljo celo leto, vendar v hladnih mesecih niso tako okusne kot spomladi in poleti. Zdaj veste, da so najbolj zdrave najtemnejše rdeče, zato obirajte (če jih gojite sami doma na vrtu ali balkonu) ali kupujte te. 

Ni pa nujno, da za zdravje uživate samo sveže jagode, v študijah in raziskavah so namreč velikokrat uporabili tudi liofilizirane, ker ta način shranjevanja ohrani največ antioksidantov v sadju, kar pomeni, da lahko tudi pozimi svoje telo razvajate z blagodejnimi učinki jagod.