Na voljo je vse več dokazov, ki potrjujejo, da med simptome covida-19 pogosto sodi tudi prizadetost živčnega sistema. Nevrološke znake so opazili pri približno tretjini hospitaliziranih bolnikov s hujšim potekom bolezni, pojavijo pa se lahko tudi pri sicer respiratorno asimptomatskih okužbah.

Dokazano je, da sta okužba z novim koronavirusom prek intenzivne vnetne reakcije in socialna izoliranost pomembna dejavnika tveganja za napredovanje demence.  

V kakšni obliki in intenziteti se nevrološki znaki izrazijo, je odvisno od vsakega bolnika posebej. Pri številnih bolnikih, ki so pred kratkim popolnoma okrevali po covidu-19, se je pojavil upad na področju vzdrževane pozornosti. Za hospitalizirane covidne bolnike, ki so jih umetno predihavali, je bil kognitivni upad tolikšen, kot bi bil sicer pričakovan s staranjem v desetih letih. Številni so ob odpustu čutili hude motnje koncentracije ter imeli večje tveganje za tesnobo, motnje spanja in demenco. Kombinacija direktnih posledic virusa, sistemskega vnetja, kapi in poškodb telesnih organov, tako raziskovalci, pri prebolevnikih najverjetneje povečuje tveganje za razvoj alzheimerjeve bolezni. 

Foto: Ink Drop/Shutterstock

Hujši nevrološki zapleti

Med hujše nevrološke zaplete gotovo sodita encefalopatija – kognitivne spremembe posameznika; zmedenost, dezorientacija, razdražljivost, omotičnost, zaspanost – in encefalitis. Neredka je možganska kap, ki je pri covidu-19 v primerjavi z gripo približno sedemkrat pogostejša. Pri hujših oblikah covida-19 je ena od mogočih posledic tudi t. i. sindrom akutne dihalne stiske. Sistemsko stanje hipoksije pa najbolj prizadene ravno možgane. 


Pri nekaterih ljudeh lahko virus SARS-CoV-2 povzroči težave, ki trajajo še tedne ali mesece po preboleli okužbi – sindrom po covidu-19 ali pokovidni sindrom. »Še mesece po okužbi so bolniki lahko utrujeni, pojavi se lahko šibkost v mišicah, bolečina v sklepih, imajo težave s spanjem, glavobol, občutek tiščanja za prsnico in prehiter srčni utrip. Pogosto kašljajo, pojavljajo se lahko težave s strjevanjem krvi, celo izpadanje las, neješčnost, težave pri požiranju in še marsikaj drugega,« razloži prim. Mojca Muršec, dr. med., spec. psihiatrije, iz Enote za psihogeriatrijo v UKC Maribor.

Iz dihalnih organov v centralni živčni sistem

»Kako točno virus SARS-CoV-2 ali njegovi delci prodrejo v možgane, še ni povsem jasno,« pojasni prim. Mojca Muršec. »Poti je več. Virus lahko na primer vstopi v možgane prek vohalnega sistema, zato ni presenetljivo, da je eden od prvih simptomov prav izguba voha.« Lahko vstopi prek krvno-možganske prepreke ali z okuženimi imunskimi celicami. O prizadetosti osrednjega živčevja poročajo pri približno 25 odstotkih bolnikov s covidom-19. »Bolniki z demenco, ki so izjemno ranljiva skupina, so dovzetnejši za okužbo, resnejše pa so tudi posledice okuženosti,« opozarja prim. Muršec. Dodaja, da še ni povsem jasno, ali je SARS-CoV-2 vzročni dejavnik za demenco, je pa dokazano, da sta okužba prek intenzivne vnetne reakcije in socialna izoliranost pomembna dejavnika tveganja za napredovanje demence.