Mnogi ne vedo, da imajo osteoporozo, dokler si ne zlomijo kosti. Katerim navodilom naj sledimo, da bi prve znake premaknili v čim poznejšo starost?

Maksimalna kostna masa je od 60 do 80 odstotkov genetsko določena, preostalo je odvisno od našega vedenja v obdobju njene gradnje. Pomembno je, da v mladosti pridobimo čim večjo kostno maso. Kosti se stalno prenavljajo: se gradijo in razgrajujejo. Kostne celice, imenovane osteoblasti, gradijo kosti, osteoklasti jih razgradijo. V prvih letih življenja prevladuje rast kosti, kostna masa je maksimalna do 30. leta. Potem je deset let miru in sta procesa uravnotežena, po 40. letu se kot drugi organski sistemi začnejo tudi kosti starati in sledi postopna izguba kostne gostote. Posameznik v enem letu izgubi od pol do enega odstotka kostnine. Proces se znatno pospeši pri ženskah po menopavzi. Življenjska doba se je zelo podaljšala, zato velja, da si bosta skoraj vsaka tretja ženska in vsak šesti moški po 50. letu do konca življenja zlomila kost zaradi neprepoznane in nezdravljene osteoporoze.

Za najboljši vir kalcija se je izkazal jogurt: v dveh decilitrih ga je od 250 do 300 mg. 

Imajo moški trdnejše kosti? Kako to, da je med pacienti 80 odstotkov žensk in približno 20 odstotkov moških?

Ženske ste navadno manjše in lažje in dosežete nižjo maksimalno kostno maso. Tudi živite dlje, zato imate več časa, da se kostna gostota zmanjša in postane kost lomljiva. Ob menopavzi je upad ženskih spolnih hormonov, ki sicer delujejo zaščitno na kosti, hiter, in ženske denimo prvih pet do sedem let po menopavzi lahko izgubijo tudi od tri do pet odstotkov kostne mase letno.



Drži, da je v Sloveniji vsako leto okoli 16.000 zlomov zaradi osteoporoze?

Res je, številka je točna. Najpomembnejši je zlom kolka. Teh je približno 3000 letno. Zgodi se dokaj pozno, povprečna starost je 79 let. Drugi tipični osteoporozni zlomi so zlomi vretenc, zapestja in nadlahtnice. Zlomi vretenc se začnejo pojavljati po 60. oz. 65. letu in so v dveh tretjinah klinično nemi, kar pomeni, da ne gre za jasen zlom, ampak se kosti posedajo zaradi teže. Ženske denimo po osteoporoznih zlomih opazijo, da so jim postali plašči iz prejšnjih sezon predolgi. Pomembno zmanjšanje telesne višine, ki bi moralo voditi v preiskave, je več kot štiri centimetre od mladosti. Najpogostejši vzrok za zmanjšanje telesne višine s staranjem je sicer obraba sklepov, spondiloartroza.

Za zdravljenje z zdravili se odločimo le pri pacientih z visokim tveganjem za osteoporozni zlom, torej pri tistih, za katere ocenimo, da uvedba zdravil presega tveganje za neželene učinke. 

Kdaj je čas za prvo meritev mineralne kostne gostote, s katero lahko odkrijete osteoporozo pred zlomi?

Pristopi so različni. V Evropi iščemo ciljano ljudi, ki imajo dejavnike tveganja za nastanek osteoporoze. To so zgodnja menopavza, pred 45. letom, ali izostanek menstruacije za več kot eno leto, zdravljenje z glukokortikoídi več kot tri mesece, nizka telesna teža (manj kot 60 kilogramov) je ponavadi tudi povezana z nizko kostno gostoto ter genetika – kazalnik je, če si je predvsem mati ali oče zlomil kolk pri manjših poškodbah. Med dejavniki tveganja za osteoporozo so tudi številne bolezni, ki jih spremlja nizka kostna gostota. Govorimo o sekundarni osteoporozi ob osnovni bolezni: pomanjkanje moških spolnih hormonov, preveliko delovanje ščitnice, obščitnih žlez in nadledvičnih žlez, kronične vnetne bolezni črevesja (Crohnova bolezen), celiakija, jetrne bolezni, bolezni kostnega mozga, revmatoidni artritis, ledvične bolezni, anoreksija nervoza pri mlajših, presaditev organov itn. Izgubo kostne mase lahko povzročijo tudi nekatera zdravila za zdravljenje raka prostate in raka dojk.



Dokončno je ni mogoče pozdraviti, kajne?

Kronična bolezen, kot je osteoporoza, zahteva ukrepanje po stopnjah, ki obsegajo spremembo življenjskega sloga, zagotavljanje dovolj kalcija in vitamina D ter jemanje predpisanih zdravil. Pomembno je, da se dovolj gibamo. Najbolj koristna je hoja, pri kateri »nosimo« telo in so torej kosti izpostavljene gravitaciji. Uživati moramo dovolj kalcija in beljakovin (gram na kilogram telesne teže). Dobro je upoštevati nasvet, da ženskam do menopavze in moškim do sedemdesetega leta zadošča 1000 mg kalcija dnevno, pri čemer naj velja, naj ga čim več dobijo z ustrezno prehrano. Okvirno je v hrani, ki jo dnevno užijemo in ne vključuje mleka in mlečnih izdelkov, 300 mg kalcija. Veliko ga je sicer v mleku in mlečnih izdelkih. Za najboljši vir se je izkazal jogurt: v dveh decilitrih ga je od 250 do 300 mg. Po menopavzi oziroma po sedemdesetem letu pri moških je dnevna potreba po kalciju nekoliko višja – 1200 miligramov. Kostem škodita kajenje in pretirano uživanje alkohola. Glede vitamina D za zdaj ni priporočil,da bi ga jemali vsi, priporočljivo je gibanje na zraku in na soncu. Tistim, ki imajo osteoporozo in potrebujejo 1000 enot vitamina D dnevno (v hrani ga je povprečno 100 enot), je dostopen v obliki kapljic.

Za lažjo oceno tveganja ali verjetnost za osteoporozni zlom je na voljo računalniški model FRAX, ki ga je razvila Svetovna zdravstvena organizacija in je dostopen na spletu. Brezplačno ga lahko uporabi vsak posameznik po 40., še bolje pa po 50. letu. 

Kdaj predpišete zdravila?

Zdravila so usmerjena proti dvema procesoma, ki sta podlaga za razvoj osteoporoze – proti prehitri razgradnji ali proti premajhni gradnji kosti. V glavnem uporabljamo zdravila, ki zavirajo razgradnjo kosti. To so predvsem bisfosfonati v različnih oblikah, najmočnejši zaviralec razgradnje kosti pa je biološko zdravilo denosumab. Tudi ženski spolni hormoni sodijo v skupino zaviralcev. Gradnjo nove kakovostne kosti spodbuja sintetična oblika hormona obščitnih žlez. Za zdravljenje z zdravili se odločimo le pri pacientih z visokim tveganjem za osteoporozni zlom, torej pri tistih, za katere ocenimo, da uvedba zdravil presega tveganje za neželene učinke.



Kako ocenite tveganje za osteoporozni zlom kosti?

Pred leti je bilo merjenje mineralne kostne gostote edini način, da osteoporozo pravočasno odkrijemo in zdravimo, a slabost je, da s to metodo ne izmerimo kvalitete kosti, ki prav tako prispeva k njihovi lomljivosti. Kvalitete kosti v klinični praksi še vedno ne znamo izmeriti neposredno. Pomagamo si s posrednimi kazalniki: višja starost je kazalnik slabe kvalitete kosti, ženski spol, prejšnji zlomi zaradi osteoporoze, glukokortikoidi, ki kostem izrazito škodujejo, starši z zlomi kolka, kajenje, alkohol itn. Za lažjo oceno tveganja ali verjetnost za osteoporozni zlom je na voljo računalniški model FRAX, ki ga je razvila Svetovna zdravstvena organizacija in je dostopen na spletu. Brezplačno ga lahko uporabi vsak posameznik po 40., še bolje pa po 50. letu. V grobem velja, da je FRAX posredni kazalec kvalitete kosti.