Pljučnice so najpogostejše pozimi, torej prav zdaj, ko je v našem okolju tudi več povzročiteljev prehladov in viroz ter gripe. Zadnja okvari sluznico zgornjih dihal in omogoči bakterijam, da iz nosno-žrelnega prostora prodrejo v spodnja dihala ter povzročijo vnetno dogajanje v obliki pljučnice. Ta ima lahko različne povzročitelje s skupnim imenom vnetje pljučnega tkiva. Zdravnik ugotovi pljučnico že s poslušanjem dihanja s stetoskopom, obenem mora opraviti preiskavo oziroma rentgensko slikanje pljuč, ki pokaže razširjenost okužbe v pljučnem tkivu. Z dodatnimi preiskavami vzorca izkašljanega izcedka pa ugotovi, katera bakterija oziroma virus je kriv za obolenje.

Preberite še: Bodimo pozorni na higieno kašlja

Kdo je najbolj dovzeten, da zboli?

Pljučnica je nevarna bolezen, ki se razvije dokaj nenadno in lahko prizadene ljudi vseh starosti. Tveganje za okužbo je večje pri majhnih otrocih in starejših ljudeh ter pri bolnikih s kroničnimi boleznimi in tistih, ki imajo oslabljen imunski sistem. Več mož­nosti, da se okužimo, je na krajih, kjer se zadržuje veliko ljudi, na primer v šolah, vrtcih in domovih za starejše občane.



Razlika med virusno in bakterijsko pljučnico

V sapnik, sapnice in pljučna tkiva lahko vdihnemo tako viruse kot bakterije. Antibiotiki ne zdravijo virusne pljučnice, medtem ko jih zdravnik predpiše bolniku z bakterijsko pljučnico. Tisti, ki imajo dober imunski sistem in blažjo obliko pljučnice, lahko s pomočjo ustreznih zdravil okrevajo sami doma. Hujše oblike je treba zdraviti v bolnišnici. Pri virusni pljučnici zdravnik običajno predpiše protibolečinska sredstva in zdravila za zbijanje vročine. Težka virusna pljučnica se ob gripi lahko razvije v resno obolenje in pogosto postane tudi smrtno nevarna.

Znaki virusne pljučnice: slabo počutje in mišična oslabelost, oteženo dihanje, suh kašelj, rahlo zvišana telesna temperatura. Bakterijska pljučnica pa ima bolj očitne simptome: povišana telesna temperatura, mrzlica, kašelj z gnojnim izcedkom ali brez, težko dihanje, bolečine v prsih, ki se običajno stopnjuje ob globokem vdihu, zadihanost brez telesnega napora.

Koristni namigi 
Pljučnica se običajno prenaša z drobnimi kapljicami ob kihanju, kašljanju in govorjenju, zato je priporočljivo, da se tedaj izogibamo zaprtim prostorom, pomembno pa je, da tudi v mrazu večkrat na dan prezračimo stanovanje in se podamo na sprehod po svežem zraku.
Pediatri svetujejo družinam z dojenčkom, naj v času, ko povzročitelji različnih okužb intenzivno krožijo, starejših otrok ne vozijo v vrtec, ampak naj ti ostanejo doma.
Obvezno je treba upoštevati splošne higienske ukrepe, tako doma kot na delovnem mestu: pravilno kašljanje in kihanje, ne v dlan, temveč v ramo, in dosledno umivanje rok. Rizični povzročitelji pljučnice in drugih okužb ostanejo na rokah kratek čas, paziti moramo, da jih ne raznesemo po drugih površinah, kjer lahko preživijo več dni.
Pljučnica nas precej izčrpa, zato je treba dati organizmu čas, da se okrepi. Še nekaj tednov nas namreč muči oslabelost, hitro se utrudimo in preznojimo. Okrevanje po pljučnici je res lahko dolgotrajno.
 Paziti je treba predvsem, da ne dehidriramo. Pijmo veliko tekočine, denimo vode, čaja, limonade, kompota.


Ali je pljučnica nalezljiva?

Zavedati se moramo, da so nekateri virusi in bakterije bolj nalezljivi od drugih, na splošno pa velja, da so virusne pljučnice nekoliko bolj nalezljive od bakterijskih. Dejstvo je, da človek lahko vdihne tudi lastne bakterije in viruse, ki so v nosu oziroma grlu, kar pomeni, da gre za samookužbo. Ni torej nujno, da dobimo pljučnico od druge osebe. Možnosti zanjo je vsekakor več, če nimamo dobrega imunskega sistema in se bakterije in virusi začnejo razmnoževati v pljučih.

Poskrbimo za preventivo

Najboljša zaščita pred boleznijo je zdrav življenjski slog, kar pomeni, da se moramo izogibati škodljivim dejavnikom, kot sta kajenje in alkohol, ter poskrbeti za redno fizično aktivnost in zdravo prehrano z veliko zelenjave in sadja, polnovrednih žitaric, stročnic, semen in oreškov. Obenem je treba paziti, da v telo ne vnašamo preveč maščob in rafiniranega sladkorja. Kot smo že večkrat opozorili, se je treba izogibati prostorom, v katerih so množice ljudi, na primer v nakupovalnih središčih. Pozimi so priporočljive tudi inhalacije, dovolj vnosa tekočin, prezračevanje prostorov, počitek in izogibanje stresu.

Preberite še: Naša telesa imajo odlično sposobnost regeneracije

Možni zapleti

Pri zelo hudih oblikah pljučnice lahko bakterija ali virus, ki je povzročil obolenje, vstopi v krvni obtok, zaradi česar okužba napreduje v sepso. Možen zaplet je, da se vnetje iz pljučnega tkiva razširi v poprsnico – to je opna, ki ločuje pljučno tkivo od stene prsne votline – lahko pa se med obema plastema poprsnice začne nabirati gnoj ali tekočina, ki pritiska na pljučno tkivo in povzroča težave z dihanjem. Pri zelo majhnih otrocih in hudih kroničnih bolnikih pa lahko napredovanje pljučnice povzroči odpoved dihal, a takšen skrajen zaplet je zelo redek. Večina ljudi, ki imajo dober imunski sistem in so sicer zdravi, jo preboli brez zapletov; običajno si opomorejo v dveh do treh tednih in nimajo nobenih trajnih posledic.



Kaj je novi koronavirus? 

V Vuhanu na Kitajskem so v decembru 2019 zaznali več primerov pljučnice. Pri bolnikih so izključili številne običajne povzročitelje pljučnice oziroma respiratornih okužb in potrdili okužbo z novim koronavirusom. Bolezen se kaže z vročino, kašljem in oteženim dihanjem, kar je značilno za pljučnico. Ker gre za nov virus, natančnih informacij o poteku bolezni pri NIJZ Slovenija 29. januarja 2020 nimajo, iz poročanja Kitajske pa lahko sklepajo, da poteka v lažji obliki pri približno 80 odstotkov okuženih, v težji pa pri približno 20 odstotkih. Slovenija je pripravljena na novi koronavirus. Izdelana so priporočila za potnike, ki se vračajo z ogroženih območij, in izvajalce zdravstvene dejavnosti ter vzpostavljena laboratorijska diagnostika za čim hitrejšo potrditev virusa.