KOPB je kronično obolenje dihal, za katero je značilen zmanjšan pretok zraka v pljuča in iz njih. Najpogosteje se kaže s kašljem, izkašljevanjem in težko sapo ob telesnem naporu, običajno jo odkrivamo po 40. letu. Te simptome bolniki pogosto zamenjajo z znaki staranja, posledično pa zdravnika obiščejo šele, ko se stanje že močno poslabša. Pri več kot polovici bolnikov bolezen ostaja neodkrita, čeprav se jo da odkriti z dostopnim merjenjem pljučne funkcije oziroma spirometrijo, ki jo bodo merili tudi danes v UKC Ljubljana in UKC Maribor. Nikoli ni prezgodaj, da opravite test pljučne funkcije, in nikoli ni prepozno, da naredite korak naprej k boljšemu počutju!



V Sloveniji trpi za KOPB že med 40.000 in 80.000 bolnikov, po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije pa je bolezen že četrti najpogostejši vzrok smrti. Razvije se zaradi vdihovanja dima, največkrat kot posledica kajenja, kriva pa so lahko tudi odprta kurišča in onesnaženje. Bolezen tiho napreduje, a ko so pljuča enkrat poškodovana, takšna ostanejo ali pa se poškodba še povečuje, če ne odstranimo vzroka zanjo. Pljuča se namreč ne obnavljajo. KOPB tako lahko vodi v hudo invalidnost, bolniki se morajo pogosto zdraviti s kisikom na domu in je njihovo gibanje omejeno, zato sta zgodnje odkrivanje in zdravljenje ključnega pomena pri ohranjanju kakovosti življenja, poudarjajo strokovnjaki.



Pljuča hranijo veliko dihalno rezervo, da smo lahko pripravljeni na trenutke, ko bomo rabili več diha, denimo pri povečani telesni aktivnosti. Če nismo telesno aktivni, niti ne opazimo, kako naša pljuča izgubljajo to rezervo, saj slabijo postopoma in brez posebnih opozoril. Osnova za zdravljenje KOPB so dolgodelujoča zdravila, ki razširijo bolnikove dihalne poti in s tem olajšajo dihanje, hkrati pa zmanjšajo tudi pojav poslabšanj. Najučinkovitejša so, če zdravljenje začnemo v zgodnji stopnji bolezni. Nujno je tudi, da bolniki prenehajo kaditi in ostanejo kar se da telesno aktivni.