SLADKI JANEŽ

Pitje čaja te rastline lajša številne zdravstvene težave

V kulinariki in v zdravilne namene uporabljamo predvsem posušena semena sladkega janeža.
Fotografija: Zdravilne učinke sladkega janeža so poznali že v starem veku.  FOTO: Doikanoy/Shutterstock
Odpri galerijo
Zdravilne učinke sladkega janeža so poznali že v starem veku.  FOTO: Doikanoy/Shutterstock

Sladki janež (Pimpinella anisum) je enoletna začimbna rastlina, ki spada v rod kobulnic in zraste do 50 centimetrov visoko. To rastlinsko vrsto, ki izvira iz Egipta, danes gojijo po vsej Evropi, največ pa je najdemo na območju Sredozemlja. Običajno raste na zasebnih vrtovih. Pri nabiranju janeža moramo biti previdni, saj je dokaj podoben nekaterim drugim rastlinskim vrstam, ki prav tako spadajo med kobulnice in so strupene. Listi janeža so peresasti, njegovi cvetovi pa so beli in kobulasti. Spodnji listi so po obliki podobni ledvicam. Steblo je žlebasto in v prerezu okroglo, v zgornjem delu se razveji in tvori kobule s cvetovi. Plodovi so hruškaste oblike in sivozelene barve. So gosto dlakavi in so sestavljeni iz dveh delnih plodov. Sladki janež cveti julija in avgusta, njegova semena pa pobiramo avgusta in septembra. Janež je po okusu nekoliko sladkast in delno spominja na mentol.  

Iz njega lahko pripravimo tudi punč in žgane pijače

Janeževi plodovi vsebujejo beljakovine, maščobno olje, flavonoide in naravne kumarine. V njih je tudi nekaj odstotkov eteričnega olja. V kulinariki in v zdravstvene namene se uporabljajo predvsem posušena semena. Sladki janež se za izboljšanje okusa dodaja k pecivu in določenim vrstam kruha, sladkim narastkom, enolončnicam, solatam in kislemu zelju. Njegovo eterično olje se lahko uporablja pri pripravi punča, likerjev in nekaterih žganih pijač. Zaradi njegovega okusa, ki spominja na mentol, se ga dodaja tudi zobnim pastam in ustnim vodam.

Pitje janeževega čaja je učinkovito pri odpravljanju napenjanja in krčev, hkrati pa ta deluje antioksidativno in protiglivično. FOTO: Halil Ibrahim Mescioglu/Shutterstock
Pitje janeževega čaja je učinkovito pri odpravljanju napenjanja in krčev, hkrati pa ta deluje antioksidativno in protiglivično. FOTO: Halil Ibrahim Mescioglu/Shutterstock

Zdravi bronhitis, boleče grlo in menstrualne težave

Zdravilne učinke sladkega janeža so poznali že v starem veku. Tedaj je veljalo prepričanje, da je ta učinkovit pri zdravljenju vseh bolezni in zastrupitev. Janež danes uporabljamo pri blaženju kašlja, astme, pri zdravljenju želodčnih in črevesnih težav, pomaga pa tudi ljudem, ki imajo težave z vetrovi. Povečuje apetit, lajša menstrualne težave, zdravi bolezni jeter, pomaga pri vnetju sapnika ter pri oslovskem in dušečem kašlju. Med drugim zdravi bronhitis in boleče grlo, pomaga pa odpraviti tudi hripavost – če želimo doseči ta učinek, ga moramo grgrati. Pitje janeževega čaja je učinkovito pri odpravljanju napenjanja in krčev, hkrati pa ta deluje antioksidativno in protiglivično. Dobro se obnese tudi pri zdravljenju diabetesa, spodbuja pogostejše uriniranje, pomaga pri sindromu policističnih jajčnikov in pri boju z depresijo. Poleg tega naj bi imel pozitivne učinke na ledvice.

image_alt
Ta priljubljena začimba zmanjšuje celulit, moškim pa dviga slo

Zdravilen janežev čaj uživamo trikrat na dan

Za blaženje zdravstvenih tegob se običajno priporoča uživanje janeževega čaja, ki se ga pripravi tako, da se eno žličko sveže zdrobljenih plodov prelije s skodelico vrele vode. Mešanico pustimo stati 10 do 15 minut, nato pa čaj precedimo in ga, ko se ohladi na primerno temperaturo, popijemo. Za optimalen učinek naj bi tako pripravljen čaj uživali trikrat na dan po obroku, vendar največ dva tedna. Dolgotrajnejše uživanje čaja ni primerno, saj bi lahko zaradi določenih snovi v janežu prišlo do poškodb črevesne sluznice in vnetij. Ni priporočljivo, da čaj uživajo otroci, ki so mlajši od štirih let. Starejšim otrokom naj bi dali v vodo le polovico žličke janeža. Uživanje čaja iz sladkega janeža prav tako ni priporočljivo za nosečnice in osebe, ki so preobčutljive na eterična olja.

Preberite še:

V prodaji