Vsi, s katerimi bo strokovno osebje UKC Ljubljana vzpostavilo stik, bodo prejeli ustrezna navodila ob morebitnem pojavu simptomov. Nekatere bo treba sprejeti in jim aplicirati zaščitna telesa, zato so na delu tudi epidemilogi in infektologi.

Na novinarski konferenci, na kateri so predstavili okoliščine in pojasnili ukrepe, so spregovorile v. d. strokovne direktorice Pediatrične klinike UKC Ljubljana Anamarija Meglič, vodja službe za preprečevanje in obvladovanje bolnišničnih okužb Tatjana Mrvič in predstojnica centra za nalezljive bolezni na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje Maja Sočan. Prek telefonske zveze je zdravstveno osebje spregovorilo že z 250 ljudmi, so pojasnile: treba je ukrepati hitro, saj je inkubacijska doba bolezni od 5 do 21 dni, a ni razloga za paniko, saj imajo vse pod nadzorom. 

Ogroženi so predvsem otroci, ki jih zdravijo z zdravili za zmanjševanje imunosti, nosečnice, otroci med šestim mesecem in letom dni starosti, ki še niso bili cepljeni, in otroci, starejši od enega leta, ki so bili cepljeni samo enkrat. Poleg tega tudi cepljeni otroci in odrasli lahko zbolijo za lažjo obliko ošpic. Med morebitne ogrožene so vključili vse, ki so se gibali v prostorih kakor okužena oseba, zato Megličeva opozarja: »Ob tej priložnosti apeliramo na vse starše in sorodnike, ki bi radi prišli obiskat koga ali bi koga pripeljali, naj, če imajo znake, kot so vročina, nahod, kašelj ali kakšni izpuščaji, raje ne hodijo sem, ker lahko hudo škodijo bolnim otrokom in jih celo smrtno ogrozijo.«



Če okužena oseba sedi v čakalnici, se lahko oseba, ki je dovzetna, okuži že v 15 minutah, virus pa se lahko v prostoru zadržuje še vsaj dve do tri ure. Ker se je okužena oseba, ki proti ošpicam po znanih podatkih ni bila cepljena, gibala v prostorih klinike v četrtek, bo nevarnost, da kdo zboli, prežala do 25. januarja. Otrok, ki ga je okužen starš pripeljal, je zdrav, so še pojasnile sogovornice, Mrvičeva pa poudarila: »Če si bolan, ne smeš hoditi v tako ustanovo. Zdaj se začenja tudi sezona gripe, ki je prav tako lahko nevarna za vse te bolnike. Če ima nekdo doma vročino, respiratorno simptomatiko, naj se zaveda, da ogroža vse ostale, s katerimi prihaja v stik. Pri nas so kronično bolni pacienti, zadeve so lahko bolj zapletene kot v domačem okolju.«

Kateri so ključni znaki ošpic in kako ukrepati, ko jih prepoznamo, je pojasnila Sočanova, ki pa pričakuje, da večina bolnikov, ki so bili v stiku z osebo z ošpicami, ne bo rabila dodatne obravnave, saj je v Sloveniji navsezadnje 90-odsotna precepljenost proti ošpicami.: »Ljudje z vročino, izcedkom iz nosu, vnetimi očesnimi veznicami, izpuščaji … naj ne hodijo v zdravstveni dom! Naj najprej pokličejo, vprašajo za nasvet, da se bodo v zdravstvenem domu lahko pripravili, jih pravočasno izolirali od drugih in na ta način preprečili takšne situacije.«

Še spomnimo, na NIJZ so 3. januarja potrdili, da so v bolnišnico sprejeli otroka, ki je zbolel za ošpicami, in tako zabeležili prvi primer bolezni letos. Otrok se je takrat vrnil iz Srbije, kjer so o izbruhu bolezni začeli poročati oktobra. Oboleli je bil cepljen z enim odmerkom od dveh. V Sloveniji je večina primerov ošpic vnesenih ali povezanih z mednarodnimi potovanji. Zbolijo predvsem necepljene osebe, ki potem prenesejo okužbo na druge nezaščitene osebe.

Če se pri otroku ali odraslem pojavijo značilni bolezenski znaki, o tem po telefonu takoj obvestimo izbranega osebnega zdravnika in ostanemo doma. Ne hodimo v čakalnico in ne širimo bolezni. Glede nadaljnjega ukrepanja upoštevamo navodila zdravnika.

Nevaren tudi oslovski kašelj

V Sloveniji pa se poleg ošpic pojavljajo tudi primeri oslovskega kašlja. Po besedah Sočanove se bolezen v večjem ali manjšem številu pojavlja ves čas, zlasti pa ogroža zelo majhne otroke. Mrvičeva je dodala, da letos še niso sprejeli nobenega otroka z oslovskim kašljem. Pri odraslih in mladostnikih se oslovski kašelj kaže kot dolgotrajen, nadležen, suh in dražeč kašelj, ki nas dvigne iz postelje in lahko povzroči tudi bruhanje, pri dojenčkih pa je še bolj nadležen; otroci kašljajo rigajoče in ne morejo vdihniti. Dojenček tako lahko poplavi, težko diha, ima premalo kisika in je celo smrtno ogrožen. Po besedah Mrvičeve, pri nas za oslovskim kašljem zbolijo običajno mlade odrasle osebe, tudi najstniki. Od uvedbe drugega odmerka cepiva praviloma ne zbolijo starejši od deset let; oslovski kašelj je pogostejši med otroci, starimi od šest do deset let, saj v tem času odmerek cepiva že popušča. Pri odraslih in šolarjih bolezen ni tako problematična, razen če gre za nosečnico ali osebo, ki ima srčno-žilno obolenje. Lani so na pediatrični kliniki ambulantno obravnavali nekaj otrok z oslovskim kašljem, dva dojenčka pa so sprejeli v bolnišnično zdravljenje.

Oslovski kašelj, bolezen dihal, povzroča bakterija Bordetella pertussis, ki se nahaja v ustih, nosu in žrelu. Otroci, ki zbolijo za oslovskim kašljem, lahko imajo epizode kašlja, ki trajajo štiri do osem tednov. Prenaša se s človeka na človeka s kužnimi kapljicami pri kašljanju, kihanju, tudi posredno prek okuženih predmetov. V Sloveniji smo začeli s cepljenjem proti oslovskemu kašlju leta 1959. Na ta način se je močno zmanjšalo obolevanje za to boleznijo, a se v zadnjih letih ponovno pojavljajo epidemije oslovskega kašlja med šolskimi otroki, ker imunost po cepljenju oziroma preboleli bolezni ni dolgotrajna, navajajo na spletni strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).