Kako naše razpoloženje vpliva na naše zdravje?
Zdravje je stanje, ko je telo v ravnovesju. Smo tako fizično kot čustveno, intelektualno in duhovno bitje s svojimi potrebami. Okolje, s katerim smo v interakciji, na nas vzajemno deluje ter sooblikuje naše zdravje ali nam povzroča stres. Stres lahko opredelimo kot odgovor na zunanje okoliščine oziroma kot dogajanje, ki zmoti naše notranje ravnovesje in aktivira prilagoditvene procese. Psihična napetost kot posledica stresa povzroča fiziološke procese, ki se, če smo jim dolgo izpostavljeni, odražajo na našem zdravju.

Preberite še: Jasna Zagrajšek o športnih poškodbah

Če vzameva, da stres ni zgolj dogodek, temveč je pomemben človekov odziv nanj, ali so ljudje z vedrim pogledom na življenje in srčno kulturo bolje opremljeni proti njemu?
Pesimisti vedno v vsem vidijo črno in negotovo, so polni dvomov o razrešitvi stvari ter doživljajo negativna čustva. V nasprotju optimisti, torej dobro razpoloženi ljudje, doživljajo pozitivna čustva, so osredotočeni na pričakovanja, ki so vezana na rešitve, in vselej znova iščejo nove poti, kako lahko kaj še izboljšajo. Tako lahko stres sprejmemo s kančkom humorja in pozitivnostjo. Poudarila bi, da so možgani in telo povezani, zato stres v našem življenju lahko vpliva na naše telesno zdravje, kamor sodi tudi telesni videz. Če se osredotočim na žensko, se strinjam, da zadovoljna in srečna posameznica zaznava pozitivna čustva, je odpornejša proti stresu in psihofizično bolj zdrava. V življenju smo vrženi v različne okoliščine in sebi naredimo najbolje, če jih zmoremo dojeti kot izziv za nadaljevanje zastavljene poti s pozitivno razrešitvijo. Torej, najprej se moramo soočiti z resnico, jo čim bolj obvladovati in izkoristiti sebi v prid, kar seveda terja veliko potrpežljivosti. Zato pri svojem delu spodbujam pozitivno naravnanost, saj tako laže dosežemo cilj. Posameznici svetujem, naj že vnaprej vidi sebe kot novo osebo in spremembo življenja ob primerni vadbi ter postopni spremembi prehranjevalnega režima dojema kot izziv.

Če s telesno dejavnostjo ne porabimo sproščenih stresnih hormonov, ki jih ob nastanku zaradi poklicnih in družinskih obremenitev nismo mogli, lahko škodijo zdravju.  

Ženske se, ko smo žalostne, slabe volje, ne moremo umiriti in sprostiti, izgubimo apetit ali se zatečemo k hrani – najraje k tolažečim ogljikovim hidratom in maščobi. Potem povrhu vsega nismo zadovoljne z zunanjo podobo. Še bolj smo nesrečne in začarani krog je sklenjen.
Na preobremenitve, ki nam jih nalaga sodobni čas, se odzivamo tudi z izborom hrane in načinom prehranjevanja. Lahko rečem, da bežimo v nezdrave razvade. Velikokrat povod za prehranjevanje ni lakota, temveč hrana, ki pomirja v stresnih okoliščinah ali ima vlogo čustvenega mašila ali je zdravilo za potešitev notranjih stisk in tolažbo. Na žalost se k temu hitro zatečejo osebe, ki imajo že tako slabo predstavo o telesu. Prav tako se to lahko zgodi, ko se lotimo shujševalne diete nepravilno in neuspešen poskus povzroči nizko spoštovanje in samopodobo, samoobtoževanje zaradi neuspeha in veliko psihično napetost, kar spet vodi v prenajedanje. Vrtenje v krogu ruši naše zdravje. Podobno je opaziti pri pretirani športni dejavnosti, ki je kot droga in obenem nadzor in beg pred samim seboj. Torej spet daleč od zdravja. Ključ do prekinitve nenadzorovanega prehranjevanja – ali katere druge odvisnosti – je v tem, da prepoznamo potrebo, ki jo zapolnjujemo s čimer koli že. Rešitev denimo najdemo v vodenju dnevnika o tem, kaj pojemo, in opišemo svoje občutke pri tem, hkrati se začnemo ukvarjati s katero koli telesno dejavnostjo. Priporočam, da na začetku izberemo takšno, pri kateri je vnaprej dan urnik vadbe, da se ga držimo in se ne izgovarjamo na druge obveznosti. Poleg tega, da telesno dejavnost vnesemo v svoj življenjski ritem, sta pomembni zmernost in postopnost, saj nas mora izbrana telesna aktivnost sprostiti, osvežiti in napolniti baterije. Časovna opredeljenost ni toliko odločilna.



Gotovo ni zanemarljivo, da smo ženske nenehno podvržene hormonskim spremembam?
Iz meseca v mesec v ovulacijskem ciklusu smo podvržene tako telesnim kot psihičnim spremembam zaradi spreminjanja koncentracije hormonov, ki vplivajo na naše razpoloženje in počutje. Povprečno imamo v življenju 480 period, smiselno je, da se nanje fizično pripravimo. Z redno vadbo vzdržujemo telesno in psihično kondicijo. Če s telesno dejavnostjo ne porabimo sproščenih stresnih hormonov, ki jih ob nastanku zaradi poklicnih in družinskih obremenitev nismo mogli, lahko škodijo zdravju. Namreč, hormon kortizol neposredno vpliva na nastajanje spolnih hormonov estrogena in progesterona v ženskem telesu, in če je stresa preveč, bo kortizol spremenil potek menstrualnega ciklusa. Prav tako dolgoročna pretirana izpostavljenost kortizolu povzroči, da se koža tanjša, kosti postanejo šibkejše, več vode se zadržuje v tkivu, manjša se mišični tonus ter zniža testosteron, kar privede do razgradnje mišic. Kortizol vpliva tudi na pravilno presnovo glukoze. Ob motnji inzulin shranjuje odvečno glukozo v maščevje. Najhuje je, da ravno okoli trebušnega predela. Zaradi motenega izločanja kortizola je tudi zmanjšano tvorjenje progesterona, ki je eden glavnih pomirjevalnih agensov v telesu ženske. Rezultat je, da so ženske, ki so kronično pod stresom, nagnjene k hormonskemu neravnotežju med estrogenom, progesteronom in testosteronom, posledice se kažejo v spremenjenem vedenjskem vzorcu in psiholoških težavah. Redna vadba spodbuja dejavnost nadledvičnih žlez in izločanje hormonov, kot so noradrenalin, serotonin, betaendorfin, dopamin in irisin. Vsi pomagajo pri odpravljanju nakopičene tesnobe, potrtosti, jeze, strahu in zmanjšanju deleža maščob v telesu. Če strnem: pogoj za žensko zdravje in lepoto je vzdrževanje hormonskega ravnovesja, kar pomeni, da moramo skrbeti za pravilno delovanje endokrinega sistema.