Omega 3 maščobne kisline: Njihovo pomanjkanje je pogosto in nevarno
Maščobe igrajo pomembno vlogo v našem telesu. Da bi kar najbolj podprli svoje zdravje, moramo čim bolj posegati po tistih koristnih, pri tem pa moramo gledati tudi na pravilno razmerje med različnimi oblikami le-teh.
Maščobe delimo med nenasičene in nasičene. Omega 3 in omega 6 maščobne kisline, o katerih je v zadnjem času veliko govora, spadajo med nenasičene. Telo potrebuje tako ene kot druge, pri tem pa je bistveno, da so te čim bolj enakovredno zastopane (idealno razmerje je 1:1).
Današnji Evropejec zaužije veliko predelane hrane in nezdravih rafiniranih rastlinskih olj, zaradi česar se tehtnica vse bolj nagiba v prid omega 6 maščobnih kislin, pri Američanih, ki uživajo še bolj nezdravo hrano, pa je situacija še toliko bolj kritična, kar vodi do vnetnih stanj v telesu, slednja pa so razlog za razvoj številnih bolezni, kot so srčno-žilna obolenja in različne vrste raka, je navedeno v knjigi Resnice in zmote o maščobah.
Proti krvnim strdkom in možganski kapi
Omega 3 maščobne kisline imajo v našem telesu številne funkcije. So pomemben gradnik celičnih membran, vplivajo pa tudi na delovanje celičnih receptorjev v njih. Omogočajo komunikacijo znotraj celice in med posameznimi celicami, kar pa je ključnega pomena za ohranjanje zdravih tkiv in organov.
Uravnavajo proizvodnjo inzulina in drugih presnovnih hormonov. Zagotavljajo pravilno delovanje srca in ohranjanje enakomernega srčnega ritma. Glede na nekatere raziskave imajo ljudje, ki redno uživajo ribe (vir omega 3), manjše možnosti za krvne strdke, s tem pa tudi za srčni infarkt in možgansko kap.
Omega 3 maščobne kisline zmanjšujejo vnetja in ščitijo pred nekaterimi kroničnimi boleznimi. Nekatere študije so potrdile, da je zadosten vnos omega 3 maščobnih kislin povezan z manjšim tveganjem za raka dojk, debelega črevesja, danke in prostate.
Še posebej pomembne za nosečnice, dojenčke in otroke
Omega 3 maščobne kisline so ključne tudi za delovanje možganov in za njihov pravilni razvoj, zato je njihov zadosten vnos še posebej pomemben za nosečnice, dojenčke in majhne otroke. Tovrstne maščobe izboljšujejo kognitivni razvoj, komunikacijske veščine, zmanjševale pa naj bi tudi vedenjske težave in simptome ADHD pri otrocih.
Poleg tega so ključnega pomena za zdravje oči. Redno uživanje tovrstnih maščob je glede na znanstveno raziskavo povezano z manjšim tveganjem za degeneracijo rumene pege, ki predstavlja enega glavnih razlogov za trajne poškodbe vida in slepoto po svetu. Omega 3 maščobne kisline delujejo kot nekakšen naravni antidepresiv, zato lahko ublažijo simptome te razširjene duševne bolezni.
Poznamo več vrst omega 3 maščobnih kislin; ALA, DHA, EPA IN DPA. ALA (alfa-linolenska kislina), kot že omenjeno, spada med esencialne maščobe. Še posebej pomembna je za optimalno delovanje možganov, regeneracijo mišic po telesni aktivnosti in za dober spanec. V telesu se načeloma lahko presnavlja v EPA in DHA, vendar je lahko ta proces zaradi različnih nezdravih navad ali pomanjkanja nekaterih vitaminov in mineralov otežen ali onemogočen.
PREBERITE ŠE -> To je zelenjava, ki po zdravju in okusu prekaša krompir
Najdemo jih v oreščkih, listnati zelenjavi in ribah
EPA (eikozapentaenoiska kislina) sodeluje pri razvoju možganov, zavira vnetja in preprečuje strdke v telesu. Poleg tega izboljšuje razpoloženje in blaži depresijo. DHA (dokozaheksaenojska kislina) je nujna za dobro delovanje možganov in celičnih membran ter prenos impulzov med živčnimi celicami. DPA (dokozapentaenojska kislina) zmanjšuje tveganje za nastanek srčno-žilnih in rakavih bolezni, pod določenimi pogoji pa se lahko presnavlja v EPA in DHA.
Omega 3 maščobne kisline lahko v organizem vnesemo s hrano ali v obliki prehranskih dopolnil, kot so kapsule, polenovkino olje, olje iz alg in podobno. ALA se nahaja v lanenem olju, lanenih semenih, orehih, arašidih, fižolu in ovsu. Najdemo jo tudi v listnati zelenjavi; na primer v špinači, solati, brokoliju, ohrovtu in peteršilju. Tudi meso in mleko pašnih živali iz ekološke reje jo vsebujeta.
EPA in DHA sta v istih živilih. Najdemo ju predvsem v ribah, kot so losos, skuša, postrv in sardine. Za optimalen vnos naj bi na teden zaužili dva obroka rib. Pri tem je potrebna previdnost, saj ribe lahko predstavljajo vir živega srebra. Priporočljivo je izbrati tiste, ki živijo v manj onesnaženih morjih, ki so manjše in so na začetku prehranjevalne verige. DPA maščobe so le v redkih ribah, najdemo jih predvsem v lososu.
