NAFLD večinoma poteka brez zaznavnih simptomov, a so lahko njene posledice usodne. V zadnjih 30 letih smo priča več obolelih za NAFLD, ki je postala najpogostejši vir kroničnih obolenj jeter v zahodnem svetu.


Vse večja razširjenost

Bolezen lahko napreduje od »preproste« steatoze (zamaščenosti jeter, izraz se uporabi, ko maščobe v jetrih presežejo pet odstotkov, op. p.) do nealkoholnega steatohepatitisa z različnimi stopnjami vidne zamaščenosti, ki lahko preide v cirozo in hepatocelularni karcinom. V Evropi naj bi bilo prizadetih približno tretjino ljudi, številke se dramatično povečajo pri populaciji čezmerno hranjenih in populaciji s sladkorno boleznijo tipa 2. Razširjenost bolezni se veča tudi pri otrocih – tako kot epidemija debelosti.


Nova slovenska raziskava

Prejšnji teden so v javnost dospeli rezultati raziskave z naslovom Zmanjšanje telesne mase, izboljšana fizična učinkovitost, kognitivna funkcija, prehransko vedenje in presnovni profil v 12-tedenski ketogeni prehrani pri debelih odraslih, fakulteta za vede o zdravju Univerze na Primorskem. Čeprav je prehrana z omejenim vnosom OH pri NAFLD že dlje priporočljiv ukrep, sistematični vidik njenih številnih prednosti še ni bil raziskan. Morda bodo ravno slovenski znanstveniki tu orali ledino.



Osupljivi rezultati

V klinično raziskavo so vključili 13 moških in 25 žensk, starih od 25 do 55 let, z indeksom telesne mase nad 30 kg/m2, brez bolezni in simptomov, ki vsaj tri mesece niso bili na nikakršni posebni dieti in deležni farmakološkega zdravljenja. Avtorji raziskave so domnevali, da bo 12 tednov predpisanega ketogenega jedilnika z znižano energijsko vrednostjo – dnevni jedilnik je vseboval od pet do deset odstotkov energije iz ogljikovih hidratov, vsaj 75 odstotkov iz maščob, preostalo beljakovine – pomembno vplivalo na telesno maso, fizično zmogljivost, kognitivno funkcijo, prehranske navede, presnovni in hormonski profil udeležencev.


Zadovoljni s sabo

»V prvih dveh tednih smo opazili občutno zmanjšanje telesne mase; udeleženci so poročali o ugodnejšem čustvenem odnosu do hrane in večjem zadovoljstvu s sabo. Predvidevali smo, da bodo med moškimi in ženskami razlike, a se to ni zgodilo. Hujšanje na račun maščobne mase (in ne telesne mase na splošno) se je povečevalo iz tedna v teden. Ugotovili smo, da je ta pojav očitno povezan z naraščanjem koncentracije ketonskega telesca beta-hidroksibutirat v krvi. Pokazalo se je tudi, da ketogena dieta bistveno poveča porabo energijo v mirovanju. Preiskovancem se je izboljšala aerobna kapaciteta in s tem tudi sposobnost uporabe maščob za energijo (še posebej med vadbo),« preberemo v izsledkih raziskave v članku Ketogena dieta: raziskava FVZ, sodelavca raziskave in soavtorja znanstvenega članka, ki bo objavljen v reviji Nutrition Research, strokovnjaka za ketogeno prehrano Gašperja Groma.



Biokemijske spremembe

V prvih tednih so opazili tudi spremembe v ravneh glukoze, holesterola LDL in c-reaktivnega proteina – vsi ti markerji so se kasneje vrnili na izhodiščno raven ter izmerili znatno znižanje ravni inzulina in leptina v krvi. »Po osmem tednu se je udeležencem izrazito povečala koncentracija adiponektina, kar je znak zmanjšanega tveganja za srčno-žilne dogodke. Tudi sprva povečan c-reaktivni protein, ki je kazalec sistemskega vnetja, se je vrnil na izhodiščne vrednosti. Oboje skupaj – visok adiponektin in nizek CRP – sta dober znak,« zatrdi soavtor.

Poudariti je treba tudi očitne pozitivne psihološke spremembe udeležencev kot posledice spremenjene prehrane in izboljšanja kognitivne funkcije (sposobnost kratkoročnega pomnjenja in hitrost obdelave podatkov). Pri udeležencih se je celo povečala koncentracija možganskega nevrotrofičnega faktorja (BDNF), ki je ugoden znak možganske plastičnosti, širjenja živčnih celic in zdravja sinaps.