Da je hrana nujna za preživetje, vemo, prav tako, da je pomembna za ohranjanje zdravja in vzdrževanje dobrega počutja. Zato je pomembno, kakšno jemo. Naši predniki so živeli v sožitju z naravo, jedli so tisto, kar so pridelali v določenem delu leta. Tradicionalne jedi so velik dokaz življenja v ravnovesju, povezanega z naravo, letnim časom, opravili: gospodinje so nekoč v lonec dale, kar je pač takrat raslo, seveda pa so se malo prilagajale tudi okusu jedcev. Ter seveda vsakdanjiku in prazniku. Danes pa se zdi, kot bi bil vsak dan praznik: vsega imamo dovolj, celo preveč, zato nemalokrat pretiravamo. In tako ravnamo popolnoma drugače kot nekoč.



Kot nekoč

Ne preseneča, da v zadnjem času prehranski strokovnjaki poudarjajo, kako modro je jesti sezonsko, lokalno pridelano hrano. Nekoč tega ni bilo treba pretirano poudarjati, tako smo pred desetletji jedli vsi. V zadnjih desetletjih pa se je to krepko spremenilo, kot bi pozabili, da lahko mleko, zelenjavo in sadje kupimo pri najbližjem kmetu. Raje smo zavili v trgovino in namesto svežih živil v nakupovalni voziček zložili konzerve, zelenjavo, ki je k nam prišla od daleč, eksotične sadeže, na kislo zelje in repo ter domača jabolka pa smo pozabili. Miselnost naših babic pa se počasi, a verjamemo, da vztrajno, vrača – vse več ljudi kupuje sezonsko in lokalno. S tem narede precej dobrega za zdravje pa tudi denarnico. Surovine, pridelane lokalno, imajo boljši okus kot tiste, ki prepotujejo dolgo pot iz daljnih dežel: v trgovine ali na tržnice prideta sveže sadje in zelenjava, s polnejšim okusom in vonjem in kar je najbolj pomembno, z višjo vsebnostjo mineralov in vitaminov. Jesti lokalno pridelano sezonsko hrano torej pomeni uživanje več hranilnih snovi, posledica pa je krepkejše zdravje in nižje tveganje zbolevanja, tudi zdravljenja. No, ves čas in vsega res ni mogoče kupovati lokalno, denimo banan pa limon in mandarin ter pomaranč, ki jih zlasti radi in veliko jemo pozimi. Toda v splošnem velja, da sadje in zelenjava, ki sta bila dlje skladiščena, nimata pravega okusa in vonja, hranilna vrednost ploda namreč začne padati v trenutku, ko je bil odrezan, pobran.

Z nakupom lokalnega prispevamo k skrbi za okolje (zmanjšujemo sproščanje toplogrednih plinov zaradi transporta), pitno vodo in tudi trajnostni razvoj slovenskih kmetij, kar je prav tako pomembno. In še – sezonska hrana je navadno cenejša in taka dostopnejša.



Ne cena, kakovost

Cena sicer ne bi smela biti merilo za nakup. Vsak sam naj se odloči, kaj mu hrana pomeni, ali je kakovostna, celo ekološko pridelana, vrednota, za katero je vredno odšteti nekoliko več. Ne izbirajmo med najcenejšimi živili, ki jih morda resda lahko nakupimo veliko, a nam prihranek prav nič ne pomaga, če se nam živila pokvarijo in končajo v smetnjakih: raje kupimo manj, a bolj kakovostno. V Sloveniji imamo bolj kot ne brezbrižen odnos do hrane, kar 150.000 ton je zavržemo, približno 72 kilogramov na prebivalca. V opomin: pri nas pod pragom revščine živi 46.000 otrok! V jesensko-zimskem času pač ne bomo zobali češenj ali jagod, razen če te še vedno rastejo na domačem vrtu, pač pa se bomo sladkali s kakiji, jabolki in hruškami. Za kosilo ali večerjo si ne bomo pripravljali zelenih špargljev, če jih ravno nismo sami vložili, raje jejmo buče, cvetačo, korenje, krompir, brokoli in brstični ohrovt pa seveda kislo repo in zelje, in stročnice, denimo fižol, ter najrazličnejše kaše, tudi ajdovo.



Zelenjava na dom

No, sveža, slovenska, lokalno pridelana hrana je našla svoj prostor tudi v nakupovalnih centrih, čeprav mnogi raje kupujejo na tržnicah (zavedati se moramo, da vsega, kar je na stojnicah, kajpak niso pridelale pridne roke kmetov na lastni zemlji, ampak je pripeljano iz tujine), tudi h kmetom se lahko zapeljete in zelenjavo kupite kar pri njih ali pa, če ste bolj nagnjeni k nakupovanju prek spleta, naročite zabojček zelenjave na dom. Na trgu je več ponudnikov, pri katerih naročite že sestavljen zabojček, vsebino pa si lahko sestavite sami, pri tem pa izbirate med sezonsko zelenjavo, ki je takrat na razpolago. Pri nekaterih ponudnikih sta zelenjava in sadje integrirane pridelave, tudi ekološke.