Kaj je dobro, da ženske vemo o antioksidantih?

Kar se antioksidantov tiče, sama pri svetovanju ne ločujem med tistimi za ženske in moške. Antioksidanti so pomembni za vsakega izmed nas, ne glede na spol, ne glede na starost, slišati je nenavadno, ampak to velja tudi za otroke. Bolj kot vse to je pomembno, kakšen je naš življenjski slog, koliko se gibamo, v kakšnem okolju se gibljemo, ali kadimo in kar je še takšnih omam, kako se odzivamo na stres in koliko smo mu podvrženi. Stres je močan dejavnik, zaradi katerega potrebujemo več antioksidantov; krepak stres so tudi nosečnost, porod, dojenje. Torej, za vse nosečnice, porodnice in doječe mame je več antioksidantov v prehrani koristno. Če sem malo hudomušna, mame, ki so veliko v skrbeh na primer za otroke, jih potrebujejo več. Z njimi se spopadamo proti prostim radikalom.

Kadar je v telesu veliko prostih radikalov, povzročajo poškodbe celičnih struktur, staranje celic in mutacije celic, kar lahko privede do vseh civilizacijskih bolezni (rak, bolezni srca in ožilja, bolezni sklepov itn.).

Kaj so prosti radikali?

Prosti radikali nastajajo v človekovem telesu nenehno. Pravzaprav pri vseh procesih v organizmu so stranski produkt celične presnove. Kemično so prosti radikali majhni, zelo reaktivni atomi in molekule. Po nastanku takoj reagirajo z molekulami v bližini, naj so to strukture celične membrane, molekula DNK ali antioksidant, če je kje na voljo. Kadar je v telesu veliko prostih radikalov, povzročajo poškodbe celičnih struktur, staranje celic in mutacije celic, kar lahko privede do vseh civilizacijskih bolezni (rak, bolezni srca in ožilja, bolezni sklepov itn.). Končni rezultat je poškodba tkiv, ki je opazna tudi navzven, kot pri koroziji kovine.



Ali torej zadostno uživanje antioksidantov ščiti pred boleznimi? In če da, kako?

Hja, tega ne vemo nikoli gotovo. Prehrana je namreč le en dejavnik tveganja za bolezni, poleg dednosti, naših psihofizičnih sposobnosti, okolja itn. Obstajajo priporočila za povprečnega človeka ob normalnih obremenitvah o uživanju sadja in zelenjave kot glavne zaščite pred boleznimi. Govorimo o 400 gramih sadja in zelenjave na dan, sliši se malo, pa ni, meni osebno se to zdi celo premalo. Žal še te priporočene količine po rezultatih raziskave iz leta 2014 ne uživa skoraj polovica Slovencev. Ženske pojemo sicer več kot moški, v raziskavi so poleg očitne razlike med spoloma opazili tudi razliko v izobrazbi in starosti. Bolj izobraženi in starejši uživajo bolj zdravo prehrano z več sadja in zelenjave.

Za zaščito celic ni pomemben le eden od vitaminov, temveč več in v naravnem razmerju, kot so v osnovnih živilih, torej v sadju in zelenjavi. 

Kakšna je vloga antioksidantov v prehranjevanju?

Antioksidantov je več vrst, vsi pa so sestavine hrane. Vitamin C, vitamin E, kompleks karotenoidnih snovi, selen, flavonoidne snovi so antioksidanti, ki uspešno delujejo le skupaj. Dodatek karotena ali samo vitamina E ne vpliva pomembno pri preprečevanju raka ali drugih bolezni, pač pa uživanje sadja in zelenjave kot kompleksa teh antioksidativnih snovi. Za zaščito celic ni pomemben le eden od vitaminov, temveč več in v naravnem razmerju, kot so v osnovnih živilih, torej v sadju in zelenjavi.



Dober vir je rastlinska hrana, kajne. Kaj sezonskega je priporočljivo imeti na jedilniku?

Najbolj koristi barvita hrana. V tem letnem času recimo radiči vseh sort, čim bolj pisanih, se razume, zelje, ohrovt, brstični ohrovt, por s temnimi listi, rdeče zelje, rdeča čebula, veliko antioksidantov je v suhih slivah, tudi pomarančah. Pravzaprav, najbolje si ustrežemo, če izbiramo čim več barv, saj so obširna skupina antioksidantov ravno rastlinska barvila. Razumljivo, tudi rdeče vino koristi, v pravi meri. Kozarec ob kosilu bo pravšnja količina.

Če sladico uvrstimo v obrok z bučno ali korenčkovo juho, govejim zrezkom z gobami in pisanim zeleno-rdečim radičem s toplim krompirjem, potem je to zelo uravnotežen obrok, tudi z vidika antioksidantov. 

Kako vi v tem obdobju vzdržujete telo v dobri formi? Kaj uživate?

Naj recimo omenim slastno sladico, primerno za jesensko-zimski čas. Obenem je odlična tudi kot praznična sladica. V kozarec naložimo kepico vaniljevega sladoleda, to prelijemo z mlačno omako iz suhih sliv, kuhanih v rdečem vinu, skupaj z lupinico pomaranče. Vse potresemo z malo cimeta in s praženimi grobo mletimi bučnimi semeni za povrhu. Ta recept ima ogromno različic, na primer da cimet zamenjamo s kardamomom, bučna semena s pistacijami, orehi. Če sladico uvrstimo v obrok z bučno ali korenčkovo juho, govejim zrezkom z gobami in pisanim zeleno-rdečim radičem s toplim krompirjem, potem je to zelo uravnotežen obrok, tudi z vidika antioksidantov.