Osnovno prvo pomoč za nujno oskrbo ob manjših zdravstvenih težavah na poti sestavljajo tablete proti povišani telesni temperaturi in bolečinam (kar običajno jemljemo tudi doma), rehidracijski prašek za pripravo raztopine, če je treba nadomestiti izgubljene minerale za preprečitev izsušenosti, probiotične kapsule, sredstva za lajšanje zaprtja, tablete proti slabosti in bruhanju med vožnjo z avtomobilom, ladjo ali letalom, če smo k temu nagnjeni. Od drugih pripomočkov je smiselno imeti pri sebi termometer, obliže, povoje, gaze, sterilne obveze za rane, elastični povoj, škarjice, hladilne vrečke za zmanjševanje bolečin in oteklin pri morebitnem glavobolu, migreni, zobobolu, udarninah, zvinih, manjših opeklinah in krvavitvah iz nosu, komplet razkužilnih robčkov in pinceto za odstranjevanje manjših tujkov (trščice, čebelje želo, klop) iz kože.
Čez drn in strn
V popotniški lekarni naj ne manjka repelent – če se odpravljamo v kraje, kjer so okoljske in družbene razmere drugačne od nam poznanih. Denimo kjer se pojavljajo tropske bolezni, ki jih prenašajo komarji in drugi insekti, so slabše higienske razmere ali je neustrezna preskrba s pitno vodo, je pred odhodom priporočljivo obiskati ambulanto za potovalno medicino Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) in se seznaniti z možnimi ukrepi za zmanjšanje tveganja, dobiti zdravila za preprečevanje malarije in opraviti preventivna cepljenja proti rumeni mrzlici, hepatitisu A in B, tifusu, meningokoknemu meningitisu in morebiti poživitveno cepljenje proti ošpicam, otroški paralizi, tetanusu, davici in oslovskemu kašlju. Veliko informacij je na spletni strani www.zdravinapot.si.

Komarji, čebele in ose, še najbolj pa aktivni klopi utegnejo pokvariti dopustniško veselje tudi na domačem območju. Sredstvo za preprečevanje pikov insektov lahko vzame krvnikom veselje. Spomnimo: pri nas je daleč najpogostejša lymska borelioza, ki jo prenašajo klopi, sledi ji klopni meningoencefalitis, proti kateremu se lahko učinkovito zaščitimo s cepljenjem. Možnost pikov žuželk lahko zmanjšamo, če se držimo nekaterih napotkov: zadržujmo se na širokih poteh in se oblečemo v svetlejša, gladka oblačila z dolgimi rokavi in dolge hlače. Pokrijemo se s svetlim pokrivalom. Tako bomo klopa tudi hitreje opazili in ga pravočasno odstranili. Ob ugrizih oziroma pikih utegnejo koristiti antihistaminiki (tudi pri alergijah na sonce) in mazila s hidrokortizonom, ki zmanjšujejo otekline, srbenje in ublažijo alergijske izpuščaje.
Mazilo z izvlečkom divjega kostanja bo pomagalo pri bolečih in oteklih nogah, ki se pojavijo po dolgotrajni hoji ali sončenju, pri vnetjih ali alergijah so koristne kapljice za oči. Če zaradi slabe higiene staknemo glivice med prsti na nogah, bo dobrodošlo antimikotično mazilo, značilnim mehurčkom na ustnicah, ki jih povzroča virus herpesa simplexa, bomo kos z virustatičnim mazilom.
Proti potovalni driski
Z upoštevanjem in izvajanjem splošnih preventivnih ukrepov se lahko izognemo marsikateremu zdravstvenemu zapletu na potovanju. Denimo, v krajih, kjer ne moremo zaupati v neoporečno pitno vodo iz vodovodnega sistema, uživamo ustekleničeno vodo in napitke. Prav potovalna diska je najpogostejša zdravstvena težava potnikov, ki se pojavi že na potovanju ali kmalu po vrnitvi domov. Po podatkih NIJZ doleti od 20 do 60 odstotkov vseh, ki potujejo. Bolezen je posledica okužbe z različnimi mikroorganizmi ali zastrupitve z njihovimi presnovki. Okužimo se s hrano ali pa povzročitelje prenesemo v telo prek onesnaženih rok. Najpogosteje se z njo spopadejo potniki, ki potujejo na manj razvite predele sveta s slabšimi sanitarno-higienskimi razmerami. Običajno je driska blaga in mine sama od sebe, v četrtini primerov terja spremembo v potovalnem načrtu in včasih bolnika za kak dan tudi priklene na posteljo. Če jo spremlja povišana telesna temperatura ali je blatu primešana kri, je potrebna zdravniška pomoč. Pri potovalni driski poskrbimo za ustrezno nadomeščanje izgubljenih tekočin in elektrolitov. Primerna je uporaba že pripravljenih rehidracijskih praškov in raztopin.
Na potovanju se dokaj pogosto srečujemo tudi z vnetji zgornjih dihal, torej se nas lotijo prehladna obolenja, predvsem pri otrocih zaradi slabše higiene kašlja in higiene rok.

Da nas ne bo opeklo
Aktivno preživljanje prostega časa zunaj prinaša povečano tveganje za pojav poškodb, spomladi in poleti pa smo seveda tudi prepogosto izpostavljeni sončnim žarkom. Opozorila o preventivi – torej dosledni uporabi sredstev za sončenje z visokim zaščitnim faktorjem na izpostavljenih delih telesa in izogibanje soncu med 10. in 16. uro – poznamo, a je dobro ponoviti, da čezmerno izpostavljanje sončnim žarkom poškoduje kožo in se kaže v obliki pordele kože, lahko pa nastanejo celo opekline. Zlasti pri otrocih se na vročini hitro pojavi zelo nevarna sončarica, zato je na potovanju, kjer smo običajno močneje izpostavljeni soncu, toliko bolj nujno poskrbeti za ustrezno zaščito. Neposrednemu obsevanju se izogibamo, ko je sonce v zenitu. Tedaj so priporočljivi zadrževanje v senci, hlajenje telesa s hladnimi napitki in izogibanje večji telesni aktivnosti. Pred soncem se zavarujmo s pokrivali, oči zaščitimo s sončnimi očali. Izpostavljene dele kože namažemo z izdelki z visokim zaščitnim faktorjem, namažemo se že v senci, še preden pridemo na sonce, tako naj bi bil učinek večji.