Ko boste na morju, si naberite morskega koprca (izredno zdrava in okusna rastlina)
Navadni morski koprc (Crithmum maritimum), znan tudi pod imeni motar in petrovac, botanično spada med kobulnice in je v sorodu s komarčkom, kumino in janežem, zato ni nič čudnega, da pri njegovem poimenovanju včasih prihaja do zmede.
V slovenščini recimo ljudje koper in koprc pravijo komarčku, podobno pa je tudi v angleščini, kjer komarčku rečejo fennel, morskemu koprcu pa preprosto sea fennel oziroma »morski komarček«.
Da bi se izognili menjavi, je torej pomembno, da, ko govorimo o rastlini Crithmum maritimum, besedi koprc dosledno dodajamo pridevnik morski in si pri tem zapomnimo, da ta zel uspeva samo ob obali, saj za svojo rast potrebuje vlažen in slan morski zrak.
Slednja lastnost je tudi razlog, da morski koprc spada med slanuše ali halofite. To so rastline, ki rastejo na slanih tleh in potrebujejo velike koncentracije soli, torej bližino morja. Zaradi posebnih celičnih mehanizmov so sposobne uspevati v okoljih, kjer bi se ostale rastline izsušile. Slanuše so botaniki našli po vsem svetu, edini kontinent, ki ga ne naseljujejo, je Antarktika.
Doslej je znanih kar 1500 vrst slanuš, a v Sloveniji uspeva le ena tisočinka te izjemne rastlinske skupine. Od 15 vrst slanuš v Slovenskem primorju je večina izredno ranljivih in ogroženih, zato jih ne smemo nabirati, vendar pa k sreči obstaja ena svetla izjema, in to je navadni morski koprc. Tega je pri nas in na Jadranu obilje, zato naslednjič, ko boste ob morju, odprite oči in si ga privoščite.
Zdravilni učinki morskega koprca
Navadni morski koprc ima presenetljivo bogato hranilno vrednost, glede na to, v kako neprijaznem okolju uspeva. Vsebuje veliko vitaminov, med njimi vitamine A, C, B2 in B15, ter mineralov, denimo kalcij in jod. Pohvali se lahko tudi z aminokislinami in za zdravje dragocenimi omega 3 in omega 6 maščobnimi kislinami.
Njegova največja vrednost pa so gotovo antioksidanti, saj so znanstveniki v morskem koprcu našli fenolne spojine, predvsem klorogensko kislino, za katero so raziskovalci že ugotovili, da bi lahko ščitila pred nastankom srčno-žilnih bolezni, diabetesa tipa 2 in bolezni, ki jih povzročajo vnetja v telesu. Največ fenolnih spojin vsebujejo listi rastline, in to je prav tisti del, ki je najbolj okusen in primeren za uživanje.
V morskem koprcu so tudi koristna eterična olja, vsebuje jih kar trideset, med njimi pa so takšna, ki jih najdemo v sorodnemu janežu in koromaču, a tudi druga, denimo gama terpini, ki se sicer nahajajo v citrusih, sabineni (prisotni v korenju) in metiltimol, ki je odgovoren za aromo v timijanu.
PREBERITE ŠE -> Zdravilni učinki kaper in zakaj bi jih morali pogosteje uvrstiti na jedilnik
Glede na našteto torej ni nič čudnega, da človeštvo to rastlino ceni že od pamtiveka. Morski koprc so denimo uporabljali že Stari Grki, priljubljen pa je bil tudi v kasnejših stoletjih, kar je razvidno celo iz del najslavnejšega dramatika vseh časov Williama Shakespeara, ki je v znamenitem Kralju Learu svaril, kako nevarno je njegovo nabiranje na klifih.
Ljudska medicina je morski koprc uporabljala kot diuretik, ki lahko pozdravi vnetja mehurja in prostate, ledvične kamne ter pomaga pri hujšanju. Poleg tega so ga od nekdaj predpisovali tudi kot lek proti napenjanju in vetrovom. Nekoliko bolj nenavadna pa je trditev italijanske filmske ikone Sofije Loren, ki naj bi svoj mladostni videz pripisovala prav tej slanuši. Morda je pri tem še najbolj zanimivo to, da naj bi morski koprc Lorenovi predstavil sam Tito, ko se je zvezdnica mudila pri njem na Brionih.
Ali gre za jugoslovansko marketinško potezo, ljudsko legendo ali resnično prigodo, presodite sami, a vedite, da morski koprc v Italiji ni nekaj novega. Italijani ga uživajo že od nekdaj, predvsem v zahodni deželi Marke, ki leži ob Jadranskem morju tik pod San Marinom.
Tam je ta rastlina znana pod lokalnim imenom paccasassi, uporabljajo pa jo kot prilogo ribjim in mesnim jedem ter celo dodajajo na sendviče in pice. Da morskemu koprcu podaljšajo obstojnost, ga najpogosteje vložijo v kisu in olivnem olju, to specialiteto pa imenujejo Paccasassi del Conero, po Conerski rivieri, ki se razteza pod Ancono, prestolnico dežele Marke.
Niso pa Italijani edini, ki morski koprc shranjujejo na ta način. Vložen je priljubljen tudi v Sloveniji, na Hrvaškem, v Črni Gori ter Grčiji. Če ga boste vlagali doma, še nasvet, kisu dodajte žličko sladkorja, ki bo poskrbela, da morski koprc ostane hrustljav.
A ne izgubite zanimanja za to rastlino, če vložnin ne marate. Morski koprc je namreč odličen tudi surov, kuhan ali popečen. Svežega lahko dodajamo v poletne solate, tekne pa tudi na kruhkih in v jajčnih jedeh, kjer ga pripravimo podobno kot šparglje.
Še najbolj okusen je kot omaka za testenine ali priloga ribam (namesto blitve). Dovolj bo že, da ga na hitro pokuhate (če je predolgo v vodi, izgubi okus) in ga zmešate ali popražite s česnom ter pokapate z limono ali olivnim oljem. Samo solite ga nikar, saj je že sam po sebi precej slan, nekateri ga celo sušijo in zmeljejo ter ga na ta način uporabljajo kot nadomestek za sol.
PREBERITE ŠE -> Olive za boljše zdravje: za optimalne učinke naj bi jih pojedli toliko na dan
Kako prepoznamo in nabiramo morski koprc
Omenili smo že, da morski koprc v Sloveniji ni ogrožena rastlina, a da to ne postane, se raje držimo ključnih pravil nabiralništva, ki jih priporoča tudi slovenska poznavalka in nabiralka divjih rastlin ter doktorica biokemije in molekularne biologije Katja Rebolj.
Ta svetuje, da morski koprc nabirate le na predelih Slovenije, ki niso zaščiteni – torej ne na področju Strunjanskih ali Sečoveljskih solin ter območju Škocjanskega zatoka – in pa da to storite samo na tistih mestih, kjer je rastlin dovolj.
Če vidite, da je morskega koprca malo, ga raje pustite, prav tako pa pri nabiranju nikoli ne izruvajte cele rastline, ampak potrgajte samo nekaj listkov z vsake, da jih na koprcu še vedno ostane dovolj, da lahko rastlina preživi.
Ker ima morski koprc značilno oblikovane liste, ki niso podobni drugim strupenim rastlinam, nevarnosti, da ga zamenjate, ni, prepoznali pa ga boste tudi po značilnih socvetjih. Pri nabiranju se lahko zanesete še na vonj, saj ima morski koprc posebno aromo, ki ne spominja na nobeno drugo zelišče.
