Moja antistresna tableta je hčerka

»Včasih sem stres uspešno premagovala z jogo, danes pa je najboljša 'antistresna tableta' zame hčerkica Paris Noa, ki mi ne dovoli delati 24 ur na dan, tako kot nekdaj, in me s svojimi vragolijami spravlja v gromek smeh znova in znova. Ko enkrat živiš za trenutke v sedanjosti in ko občutiš moč ljubezni, življenje ni več pehanje za materijo in ukalupljanje v nesmiselne sisteme ter stres, ki ga to prinaša.« 

»Stresu se izogibam različno – kdaj mi ustreza sprehod v naravi, drugič pa preprosto poležujem doma na kavču, odvisno od počutja in okoliščin. Sem pa spoznal, da se s stresom, ko me doleti, najraje spopadem sam. Takrat se zaprem v svoj svet, izklopim vse drugo in se skušam čim bolj mirno spoprijeti s situacijo. Zadnje čase tudi ugotavljam, da je čisto v redu, če človek pusti, da se kaj uredi samo od sebe in ni treba, da ima nad vsem kontrolo. Tako ga doleti tudi manj stresa.«

»Ena od zame zelo pomembnih stvari v življenju je, da se poklicno ukvarjam s tistim, kar sem si želela, in da je to, da sem zaposlena v družinskem podjetju, prioriteta, saj si lahko privoščim jutranji sprehod s kužkom, v miru pojem zajtrk, se uredim in odpravim v službo. To je moja meditacija, rekreacija ali preprosto moja 'energijska tabletka' za lep dan! Če se stres vendarle pojavi, in občasno tudi se, si po dolgem sprehodu zvečer privoščim kozarček vina in pogovorim z možem, ki name vedno deluje pomirjajoče in za vsak problem najde rešitev ali vsaj lepo besedo.«

»Stres je res nadležna stvar, ampak ga nekako redno premagujem z vsakodnevnimi sprehodi na Rožnik, s plesnimi treningi v plesni šoli Mojce Horvat ali meditacijo. Je že res, kar pravijo, da šport in rekreacija pomagata zmanjšati stres. Nekajkrat pa sem z njim opravil tudi med zabavnim metanjem sekir v t. i. sekirometu v Axe Throwing Centru v Ljubljani.«

»Čeprav je umetnost moja služba in me stresni trenutki doletijo predvsem zaradi razreševanja izzivov, ki so povezani z njo, je prav umetnost vedno tudi moja rešiteljica. Neznansko rada se potopim v nov roman ali pa si ogledam dokumentarec o kakšnem umetniku. To mi zelo pomaga, da najdem moč za naprej.«

»Stresu se izognem tako, da poskušam razmišljati pozitivno, in s čim več športa. Sploh tek ali kolesarjenje v naravi odvrne od slabih energij. V kakšnem slabšem obdobju pa je treba 'pobegniti' na potovanje oziroma zamenjati domače okolje.«

»Moja antistresna terapija gre takole: vsako jutro začnem z 10-minutno energetsko relaksacijo, kar pomeni, da z zaprtimi očmi sprostim celotno telo, poskusim izprazniti misli in se hkrati zavedati svojega dihanja. To počnem že vrsto let. Sledi vadba za telo, dobrih 20 minut kombinacije pilatesa in tibetanskih vaj. Ko me stres res doleti, mi pomaga tek v naravi, tečem do šest kilometrov, »desetko« samo na maratonu. Če nimam volje za tek, pa je odličen že sprehod v naravi. Gozd in Sava delujeta pomirjajoče. Z leti sem se naučila tudi tehnike, ki jo imenujem pikica v vesolju. Ko se mi zdi, da je težava res ogromna in nepremagljiva, se v mislih transportiram v vesolje in od tam gledam na planet. Vidim samo žogico, ljudje pa so nezaznavne pike, in se zavem, da sem le pika v vesolju, moj problem pa manjši od pikice. Včasih pomaga, vedno pa ne.«