Trikrat pogostejša je pri ženskah v rodnem obdobju, z leti pa se njena pojavnost zmanjša. Migrenski glavobol nastane, ko se arterije, ki vodijo v možgane, zožijo in nato razširijo, kar aktivira bližnje bolečinske receptorje. Zožitve ali konstrikcije lahko sprožijo nenormalno nizke krvne koncentracije serotonina. Le redko utegne biti temeljni vzrok migrenskih glavobolov malformacija krvne žile; takrat glava skoraj vedno boli na isti strani. Pri večini ljudi pa se migrenski glavoboli pojavljajo na eni ali drugi strani.

Švedski raziskovalci so ugotovili, da stres na delovnem mestu povečuje glavobole. Če bi bolnicam, ki trpijo zaradi migrenskih napadov, lahko pomagali zmanjšati raven dnevnih stresnih dejavnikov, bi s tem vplivali tudi na obvladovanje težav z glavobolom.

Bolniki z migreno imajo lahko veliko sočasnih bolezni, med katerima sta najpogostejši depresija in anksioznost. Svoje težave opisujejo bolj kot znake telesne bolezni, a bi nedvomno potrebovali več pogovorov in razlag. K nevrologom napoteni bolniki namreč izražajo več depresije in anksioznosti kot bolniki, obravnavani pri družinskem zdravniku.

Migrena kot dejavnik tveganja

Diagnozo migrene je mogoče postaviti zaradi značilnega poteka. Od deset do 30 minut pred glavobolom, čas, ki ga imenujemo avra, se pri približno petini pojavijo simptomi razdražljivosti, nemira, slabosti, izgube teka. Nekateri začasno izgubijo vid v točno določenem predelu, morda vidijo nazobčane, migljajoče, pobliskavajoče luči. Nekateri čutijo mravljinčenje. Ti simptomi tik pred začetkom glavobola običajno izginejo. Bolečino je mogoče čutiti v polovici ali celotni glavi, včasih jo spremlja občutek hladu v rokah ali nogah. Migrenski napadi pa lahko trajajo od nekaj ur do celo več dni, če jih ne zdravimo.

Migrena z avro pri ženskah pod 45. letom je neodvisni dejavnik tveganja za ishemično možgansko kap, četudi je absolutno tveganje v tej skupini majhno. Kajenje ali oralni kontraceptivi (ali oboje) ga znatno povečajo. Zato velja priporočilo, naj migrenske bolnice, ki jemljejo oralne kontraceptive, nehajo kaditi. Priporočljiva sta uporaba kontraceptivov z nizko vsebnostjo estrogena in redno pregledovanje drugih srčno-žilnih dejavnikov tveganja.

Zmanjšana delovna sposobnost

V zadnjih letih se pojavlja tudi teorija, da je pri migrenskem glavobolu pomembna aktivnost tako imenovanih subkortikalnih struktur (globoka jedra, ki tvorijo skupine nevronov, locirane v središču hemisfer). Subkortikalna struktura so stari deli možganov, kamor mi uvrščamo limbični diencefalni sistem (amigdalo, hipotalamus). Kadar smo močno obremenjeni, se sproži čustvena reakcija. Ko smo v stresu, se aktivirajo tako imenovani subkortikalni deli, ki pripeljejo do glavobola. Švedski raziskovalci so ugotovili, da stres na delovnem mestu povečuje glavobole. Če bi bolnicam, ki trpijo zaradi migrenskih napadov, lahko pomagali zmanjšati raven dnevnih stresnih dejavnikov, bi s tem vplivali tudi na obvladovanje težav z glavobolom.

V slovenski raziskavi, v kateri je sodelovalo 162 bolnic z že znano migreno, starih od 18 do 64 let, so ugotovili, da jih zaradi glavobola kar 64 odstotkov ni moglo opravljati gospodinjskih opravil, 48 odstotkov jih je navajalo motnje pri delu v službi, družabnih dogodkov pa se jih zaradi migrenskega napada ni udeležilo osem odstotkov. Več kot 94 odstotkov vprašanih je zatrdilo, da je ob glavobolu njihova delovna sposobnost zmanjšana. Nedvomno aktivnega človeka migrena ustavi, onesposobi, a sodobni sistem od njega zahteva, da je vseskozi močan, hiter in uspešen. Ob tem lahko gre z roko v roki tudi zloraba zdravil. Kaj se zgodi s telesom, če leta in leta omejuje glavobole z analgetiki, ne da bi pomislil na spremembo življenjskega sloga? Nekateri glavoboli so namreč dovolj blagi, da jih je mogoče olajšati z analgetiki, ki jih dobimo brez recepta, a je pri uživanju treba biti previden. Analgetiki imajo dolgoročno številne stranske učinke. Ne samo da lahko poškodujejo ledvice, prebavila, jetra, povzročijo rane na želodcu, posledica čezmernega uživanja so lahko še pogostejši glavoboli.

Preventivno zdravljenje

Kadar so težave res hude, ko analgetiki nimajo nobenega učinka, oseba pa je preizkusila še mnogo drugih možnosti, je mogoče celo preventivno zdravljenje, ki ga zdravniki priporočajo, kadar ima bolnik več kot tri napade na mesec oziroma je poraba triptana (učinkovine iz skupine agonistov na serotoninskih receptorjih 5-HT1B in 5-HT1D, ki se uporabljajo za zdravljenje migrene, ker povzročajo konstrikcijo dilatiranih znotrajlobanjskih arterij) tako velika, da obstaja nevarnost čezmerne porabe. Preventivno zdravljenje je priporočljivo tudi, kadar je terapija akutnega napada neuspešna, pri kontraindikacijah za zdravila za akutni napad, pri hudih stranskih učinkih zdravil, hemiplegični in bazilarni migreni, migreni s podaljšano avro in migrenskih infarktih.

Uspešno zdravljenje migrene obsega celovito individualno obravnavo posameznega bolnika in vsebuje vedenjsko terapijo, terapijo akutnega glavobola, preventivno terapijo in komplementarne metode zdravljenja, med katerimi je uspešna predvsem akupunktura.