Diagnozo metaboličnega oziroma presnovnega sindroma sestavlja skupek različnih zdravstvenih problemov, ki se izrazijo zaradi motene presnove. To so trebušna debelost, visok krvni tlak, povišana raven plazemske glukoze, nizek varovalni HDL-holesterol in povišani serumski trigliceridi. Kazalniki motnje so nevarni, saj tudi vsak posamezen prinaša večje tveganje za resnejša obolenja srca in ožilja ter sladkorno bolezen tipa dve. 

Zdrav obseg pasu pri ženskah naj ne bi bil večji od 80 centimetrov, pri moških naj ne bi presegal 94 centimetrov. 

Nevarno visok obseg pasu 

V največ primerih je vzrok za presnovni sindrom nezdrav življenjski slog, prva na zatožni klopi, torej najnevarnejša čezmerna telesna masa oziroma povečan obseg pasu, značilen za centralni oziroma trebušni tip debelosti. Pojavnost, ki kaže na spremembe presnove, je obseg pasu pri ženskah več od 80 centimetrov in pri moških več kot 94 centimetrov. Drugi hkratni kriteriji za postavitev diagnoze presnovnega sindroma (poleg centralne debelosti vsaj dva od štirih dejavnikov tveganja) so povišana koncentracija trigliceridov v krvi nad 1,7 mmol/l, znižana vrednost dobrega HDL-holesterola pod 1,29 mmol/l za ženske in pod 1,03 mmol/l za moške, povišana vrednost sladkorja v krvi na tešče nad 5,6 mmol/l in višji krvni tlak – nad 130/85 mmHg. Negativni učinki presnovnega sindroma na žilno steno se množijo in že eden od kazalnikov pomeni nekajkratno povečanje tveganja za srčne in žilne bolezni. 

Ni vsaka debelost enako nevarna, če se vam maščoba nabira predvsem na trebuhu, je to znak za alarm. Foto: Ratchanee Sawasdijira/Shutterstock

Zakaj smo predebeli?

Na posvetu Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije je Rok Poličnik, mag. diet., spec. klin. diet., z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) izpostavil: »Podatki Svetovne zdravstvene organizacije kažejo, da ima v razvitem svetu 40 odstotkov populacije čezmerno telesno maso, več kot 20 odstotkov je debelih. Problem debelosti je tudi velik javnozdravstveni izziv v Sloveniji. Na NIJZ smo v letu 2020 že šestič izvedli nacionalno raziskavo Z zdravjem povezan življenjski slog, ki omogoči celovit vpogled v življenjski slog odraslih v starosti od 25 do 74 let. Preliminarni podatki kažejo, da je v Sloveniji 38,2 odstotka odraslih v starosti od 25 do 64 let čezmerno hranjenih, 18,3 odstotka pa se jih že srečuje z debelostjo.« 


Trendi kažejo, da se je debelost pri odraslih moških od leta 2001 dvignila za 4,5 odstotka, pri ženskah pa za 1,8. Vzroki čezmerne teže so slabe navade: neprimerno razporejeni obroki, prevelika vsebnost maščob in enostavnih sladkorjev, premalo zelenjave in sadja, prehranskih vlaknin, mleka in mlečnih izdelkov, velik vnos soli in mesa. »Ljudje se čedalje pogosteje prepuščamo zavajajočim sporočilom o izbiri prehranskih vzorcev, nasedamo nestrokovnim priporočilom ter vse bolj posegamo po bližnjicah v prehranjevanju.« Poleg neustreznih prehranskih vzorcev k neravnovesju med količino zaužitih in porabljenih kalorij dodatno pripomore telesna neaktivnost, kar vodi v presežek energetske bilance in kopičenje kalorij v obliki maščobnih oblog.

Oblika postave pove veliko o zdravju 

Tveganju za razvoj sladkorne bolezni, visokega krvnega tlaka, motnje v presnovi maščob, srčnih in žilnih bolezni so, kot že omenjeno, bolj izpostavljeni ljudje s trebušnim tipom debelosti. Motnje, ki se pojavljajo v okviru presnovnega sindroma, se vpletajo v proces ateroskleroze in ga pospešujejo. Njihov skupni imenovalec je povečana inzulinska odpornost. Kot pojasni prof. dr. Danica Rotar Pavlič, dr. med., specialistka družinske medicine, so za presnovni sindrom bistvene maščobne celice v trebuhu, ki imajo lastnosti hormonsko aktivnega organa.» Maščobne celice namreč izločajo hormone in hormonom podobne snovi – adiponektine in leptin, s katerimi se vpletajo v uravnavanje apetita, količino zaužite hrane, porabo energije. Najbolj so dejavne celice v trebušnem maščobnem tkivu, v katerih pospešeno poteka razgradnja maščob; sproščajo se velike količine maščobnih kislin, ki ponovno povzročajo odpornost tkiv proti inzulinu. Izjemno pomemben je torej podatek, ali je postava debelega človeka podobna jabolku (večina maščobe je okoli pasu, zadnjica je navadno manjša, hlače drsijo pod pas) ali hruški (večina maščobe se nalaga na stegnih in zadnjici).« 

Maščobne celice izločajo hormone in vplivajo na apetit, tiste v trebušnem predelu so najbolj aktivne in zato še posebej nevarne. Foto: Juan Gaertner/Shutterstock

Vsako gibanje šteje 

Pojavnost presnovnega sindroma je vse pogostejša, zato je za zmanjšanje bolezni srca in ožilja ter večje umrljivosti poleg zdravljenja dejavnikov metaboličnega sindroma treba posebno skrb nameniti zmanjšanju telesne mase. »Farmakološko zdravljenje vključuje zdravilne učinkovine, ki jih uporabljamo za zdravljenje visokega krvnega tlaka, sladkorne bolezni tipa dva in srčno-žilnih bolezni.« Tako Danica Rotar Pavlič, avtorica zloženke Zakaj vitek pas?, ki jo je izdalo Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije. In dodaja, da redna telesna dejavnost ugodno vpliva na celoten bolezenski sklop presnovnega sindroma. »Poveča občutljivost organizma za inzulin in s tem izboljša njegovo delovanje. Izboljša stanje maščob v krvi, tako da zniža trigliceride, zviša holesterol HDL, znižuje zvišan krvni tlak.« Zato velja izkoristiti vsako priložnost za telesno aktivnost. »Za sedečega posameznika je dober začetek desetminutna hoja dnevno, in sicer trikrat tedensko. Pogostost hoje naj postopno poveča na 30 minut do ene ure dnevno vsaj pet dni v tednu.« 


Zmanjšajte vnos kalorij in jejte uravnoteženo 

Pri odločitvi za spremembo življenjskega sloga je torej dobro vedeti: redna telesna dejavnost upočasni procese ateroskleroze, hujšanje s hipokalorično dieto privede do pomembnega izboljšanja občutljivosti za inzulin. »Večino energije, od 60 do 70 odstotkov, porabimo za osnovne življenjske procese, in sicer za delovanje naših organov v mirovanju,« pojasnjuje Danica Rotar Pavlič. »Za naše dejavnosti in delo uporabimo le od 20 do 30 odstotkov energije, za presnovo hrane pa 10 odstotkov energije. Ljudje, ki so malo telesno dejavni, potrebujejo dnevno od 1500 do 2500 kcal. Moški jih običajno potrebujejo več kot ženske. Pri ljudeh, ki so bili dolga leta zelo debeli, je težko pričakovati, da bodo shujšali na svojo idealno telesno težo. Realno lahko pričakujemo, da posameznik v pol leta shujša za 10 do 15 odstotkov svoje dejanske telesne teže, če zmanjša kaloričen vnos za 500 do 1000 kcal dnevno. Dolgoročno sprejemljivi in uspešni programi hujšanja temeljijo na zdravi, uravnoteženi prehrani.«