Lakota: zdravilni plevel, ki krepi limfo in čisti kožo (raste po Sloveniji)
Lakota človeštvo spremlja že od pradavnine, arheologi so njene ostanke namreč našli pri koliščarjih. Latinsko lakoti pravimo Galium, kar v stari grščini pomeni mleko, saj so te rastline nekdaj uporabljali kot sirilo za pripravo sira. Cenili so tudi njen okus in zdravilne učinke ter z njo barvali volno, ker vsebuje rdeče pigmente.
V Sloveniji raste okrog 30 vrst lakote, ki se med seboj razlikujejo po velikosti in barvi cvetov ter obliki listov. Vse so užitne in zato ni strahu, da bi nabrali napačno.
V zdravilne namene se najpogosteje uporablja prava lakota (Galium verum), v kulinariki pa so bolj cenjene belocvetoče predstavnice: navadna lakota (Galium mollugo), bela lakota (G. album), gozdna lakota (G. sylvaticum agg.) in plezajoča lakota (G. aparine) – slednja ima po steblu in listih kaveljčke, zaradi katerih se rada pripne na oblačila in kožuh živali.
Dišeča lakota (G. odoratum) je najbolj aromatična predstavnica teh rastlin, saj vsebuje precej več kumarina kot ostale lakote. Prav zaradi tega z njo ni dobro pretiravati, ampak jo v jedeh uporabljamo zgolj kot začimbo.
Zdravilni učinki lakot
Lakota (predvsem prava) je v domačem in tujem ljudskem zdravilstvu cenjena že tisočletja. Ker raste skoraj po vsem svetu, jo priporoča celo tradicionalna kitajska medicina.
Naši predniki so jo uporabljali za zdravljenje oteklin, infekcij in kožnih težav, kot so luskavica, ekcem in akne, ter kot poživilo. Podpirala naj bi tudi imunski sistem, krepila žolč in jetra ter jim pomagala razstrupljati organizem. Znana avstrijska zeliščarka Marija Treben jo je predpisovala za obolenja, povezana z živci, pa tudi za nekatere rakave bolezni.
O učinkih lakote na rakave celice pričajo tudi znanstvene raziskave, ki so bile doslej narejene predvsem za plezajočo lakoto (ki je najbolj razširjena po cvetu). Pokazale so, da lakota spodbuja nastajanje limfocitov, belih krvnih celic imunske odpornosti in da pri določenih človeških tumorjih zavira rast rakavih celic.
Pri tem je treba poudariti, da je bila večina raziskav narejenih v laboratorijih, zato bo potrebnih še več študij na ljudeh, da bomo prepričani o vseh učinkih, ki jih lahko te rastline imajo na človeško zdravje.
Slovenska poznavalka in nabiralka divjih rastlin ter doktorica biokemije in molekularne biologije Katja Rebolj v zdravilne namene priporoča tudi navadno lakoto, ki je po njenem učinkovita pri težavah z bezgavkami, saj spodbuja pretok limfe. Poleg tega lajša prhljaj, če iz nje skuhamo čaj in ga uporabimo za spiranje las.
Z lakoto lahko negujemo tudi kožo, pravi dr. Reboljeva. Če si boste obraz umivali s toplim čajem iz lakote, bo koža bolj napeta in prožna, za odpravljanje ogrcev, mozoljev, aken, ekcemov in drugih kožnih nepravilnosti pa je dovolj, da jih namažemo s sveže iztisnjenim sokom lakote.
PREBERITE ŠE -> To je najboljši naravni nadomestek kave, ščiti pred vnetji in tumorji
Kako nabiramo in uporabljamo lakoto v kulinariki?
Za zdravilne namene se lahko po pravo lakoto odpravite kar v lekarno, tam boste dobili posušeno, ki je primerna za kuhanje čaja. Če želite to rastlino spoznati v vsej njeni lepoti, pa se odpravite na naravo in jo naberite sami. Lakote rastejo tako na vrtovih kot na travnikih in v gozdu.
Najlepša stvar je, da uspeva v vseh letnih časih, tudi pozimi jo najdemo kukati iz zemlje, ko ni snega. Če jo boste v naravi zagledali v hladnejših mesecih, jo naberite za popestritev zimskih jedi, ko ni druge sveže zelenjave, je lakota dober vir zdravih hranil.
Za kulinariko jo je najbolj nabirati pred cvetenjem spomladi in po cvetenju jeseni ali pozimi, ko znova naredi mlade poganjke. Mladi poganjki so tisti končni vršički, ki jih z lahkoto odtrgamo z rastline, in so najbolj okusni, starejši deli rastline pa so bolj trdi in grenki, zato niso prijetni za uživanje.
Nabiramo in uživamo lahko tudi cvetove, a takoj, ko zacvetijo in še niso pretrdi, to je pozno pomladi in na začetku poletja. Takrat nabrani cvetovi so tudi najbolj primerni za sušenje za čaj, saj vsebujejo največ zdravilnih učinkovin.
Če boste po cvetenju na rastlinah opazili semena, pa jih lahko uporabite za kavni nadomestek, ki je cenjen tudi drugod po svetu, a ni tako zelo razširjen, ker je semena lakote težko pridobivati v velikih količinah.
Sveži mladi vršički lakote se lepo podajo v solate, namaze in sendviče, lahko pa jih tudi pokuhamo v omake (podobno kot špinačo) ali spečemo v kruhu, roladah in zavitkih. Če imate sokovnik, si pripravite poživljajoči sveže iztisnjeni sok.
