Ljudje pogosto zamenjujemo prehlad in gripo. Kašelj lahko spremlja prehlad, suhi kašelj pa, ob drugih znakih, gripo. 

Drži, gripo in prehlad ljudje pogosto zamenjujejo, saj so simptomi in znaki bolezni precej podobni. Obe obolenji sta tudi pogostejši v hladnih jesenskih in zimskih mesecih, ko je naš imunski sistem lahko oslabljen. Tako gripo kot prehlad povzročajo virusi in kašelj je le eden izmed znakov akutne okužbe dihal ter je pri gripi običajno suh s pekočo bolečino za prsnico. Drugi očiten znak je hitrost pojava bolezni, ki je pri gripi nenaden in zbolimo iz čistega zdravja oziroma, kot rečemo, čez noč, pri prehladu pa je začetek bolj postopen. Gripo običajno spremljajo bolj izraziti simptomi – od povišane telesne temperature, mrzlice, glavobola, pekočih bolečin v žrelu in kašlja do bolečin v mišicah in sklepih ter utrujenosti. Bolezen navadno traja en teden. Otroci laže prebolevajo gripo, pogosteje kot pri odraslih se pojavijo tudi bruhanje, driska in bolečine v trebuhu.



Zakaj je pomembno, da naj otroci ne hodijo v vrtec in šolo ter odrasli ne v službo, ko se pojavi prehlad ali gripi podobna bolezen?

Virusi se prenašajo s kužnimi kapljicami, ki jih bolniki širijo v okolico s kihanjem in kašljanjem, pa tudi prek rok in igrač, onesnaženih z izločki dihal. Bolnik izloča virus influence A šest dni po okužbi in pri influenci B še dlje. Najbolj smo kužni prve dni bolezni. Ugotovljeno je, da akutna virusna okužba dihal izzveni pri 25 odstotkih otrok v treh dneh, pri 75 odstotkih v šestih, pri 90 odstotkih v desetih dneh. Pri petih odstotkih ostanejo težave tudi več kot 14 dni po začetku bolezni. Svetujemo, da otrok ostane doma vsaj še dva dni po padcu telesne temperature na normalno, prav tako ga ne pošiljamo v vrtec, dokler intenzivno, dražeče kašlja, ima obilen gnojni izcedek iz nosu ali oči, je utrujen in ima slabši apetit. Po preboleli bolezni naj se loti fizičnih aktivnosti postopno, ker je zagotovo manj zmogljiv kot pred njo. Obenem je zaradi oslabljenega imunskega sistema bolj dovzeten za nove okužbe, zato naj se ne zadržuje v prostorih, kjer je veliko ljudi – nakupovalni centri, igralnice itn.


Kateri so najpogosteje vzroki kašlja pri otrocih?

Center za kašelj je pri otrocih bolj občutljiv za dražljaje iz okolja, ker se dihala in živčevje še razvijajo. Najpogosteje kašljajo zaradi virusnih okužb dihal, ki izzvenijo same po sebi, lahko pa je kašelj tudi eden izmed znakov kroničnih pljučnih bolezni, aspiracije tujka, tumorjev ali drugih osnovnih bolezni. Poleg virusnih in bakterijskih okužb zgornjih dihalnih poti je pri otrocih pogost vzrok za kašelj nizka stopnja vlage v zraku. Z začetkom kurilne sezone postane zrak v notranjih ogrevanih prostorih občutno bolj suh, tudi to je lahko pomemben dejavnik.



Pomembna za diagnozo sta trajanje kašlja in obdobje v dnevu, ko je bolj izrazit, kajne?

Najpogosteje ga razvrstimo glede na čas trajanja in značilnosti kašlja – produktiven ali suh. Akutni kašelj traja do tri tedne in je najpogosteje posledica virusnih okužb. Subakutni kašelj traja od tri do osem tednov ter se najpogosteje pojavi po akutni okužbi dihal (postinfekcijski) in ne potrebuje zdravljenja. O kroničnem kašlju govorimo, če traja dlje od osem tednov. Pri tem smo še posebej pozorni na spremljajoče simptome in znake, ki lahko kažejo na osnovno bolezen (neuspevanje, alergije, betičasti prsti, težave pri hranjenju, produktiven kašelj itn.) in so potrebne diagnostične preiskave. Večina otrok s kroničnim suhim kašljem pa ima preobčutljive receptorje za kašelj po virusni okužbi in jih sledimo brez dodatnih preiskav. 


Kaj storiti, če otrok izkašljuje zjutraj in zvečer, pa sicer nima vročine, morda mu malo teče iz nosu? Kaj mehča sluz?

Predvsem veliko tekočine, zato zdravniki po navadi ponavljamo, da je treba piti veliko čaja. Zeliščna mešanica je najboljša izbira, saj ni dodatno slajena in to lahko po potrebi in lastnem okusu storimo sami. Pri povečani tvorbi sluzi pomaga zdravljenje s sirupom, ki vsebuje izvlečke listov bršljana. Običajno ga uporabimo trikrat dnevno, vendar ne zvečer pred spanjem. 



Kako blažiti kašelj ponoči?

Otroci pogosto kašljajo ponoči, ker jim sluz, ki nastaja v nosno-žrelnem prostoru, v ležečem položaju zateka navzdol v grlo, kjer so receptorji za kašelj, in jih vzdraži. Zato je pomembno, da otroku nekoliko vzdignemo vzglavje in mu pred spanjem ne dajemo veliko mleka, ker izločeno sluz iz dihal še dodatno zgosti in jo teže izkašljajo. V lekarni je veliko zdravil proti kašlju, ki se dobijo brez recepta, poskusimo lahko s sirupi z rastlinskimi izvlečki. Doslej nobena raziskava ni dokazala, da bi bilo simptomatsko zdravljenje kašlja z antitusiki (zdravila, ki zavirajo kašelj) in mukolitiki (zdravila, ki redčijo sluz) zelo učinkovito. Nekatera zdravila imajo lahko tudi pomembne stranske učinke. Da bi zmanjšali verjetnost za dražeč kašelj, ki lahko vpliva tudi na kakovost spanja, si lahko pomagamo že z mokro brisačo, ki jo pustimo v otroški sobi, da se čez noč posuši, ali pa z izparilniki, ki jih zataknemo za radiator, ali napravami za vlaženje zraka. Teh je v zadnjem času na trgu vedno več in so tudi že cenovno dostopne. Sobo, v kateri otrok spi, redno prezračujemo.


Je treba, če kašelj ne poneha in je vse bolj gnojen, takoj k zdravniku?

Kašelj, ki je posledica akutne okužbe dihal, lahko traja do tri tedne. Jakost in pogostost se v drugem tednu praviloma zmanjšujeta. Otroka opazujemo in če nima povišane temperature ter ne diha pospešeno in težko, počakamo, da kašelj mine. Pri vročini, znakih oteženega dihanja, gnojnem izmečku in slabem splošnem počutju je potreben obisk zdravnika, ki bo ocenil, ali se je razvil bakterijski zaplet virusne okužbe. Najpogostejši zapleti so akutno vnetje srednjega ušesa, obnosnih votlin in pljučnica, ki potrebujejo zdravljenje z antibiotiki.