Krompir: Zdrava priloga ali živilo, ki se mu je bolje izogniti?
Znanstveno ime za krompir je Solanum tuberosum. Gre za škrobno zelenjavo, uvrščamo pa ga v družino razhudnikov (Solanaceae), kamor sodijo tudi paradižnik, paprika in jajčevec. Gre za enoletnico, ki zraste do enega metra visoko, užitni pa so njeni podzemni stebelni gomolji. Te pokriva rjava ali vijolična kožica, samo meso pa je običajno bele ali rumene barve. Cvetovi krompirja so združeni v socvetja in so lahko v belih ali vijoličnih odtenkih.
Krompir je prvotno uspeval zgolj v Južni Ameriki, na območju Andov, v Evropo pa so ga zanesli po odkritju Amerike. Evropejci dolgo časa niso bili prepričani, če bi ga vključili v prehrano, ko pa je kasneje prišla vojna, z njo pa lakota, so se za to le odločili. Marija Terezija je leta 1767 izdala ukaz o pridelavi in uporabi krompirja, s čimer naj bi rešila vprašanje lakote tudi na območju današnje Slovenije in od tedaj je ta vrtnina postala priljubljena tudi pri nas.
Na Slovenskem naj bi krompir sprva označili z izrazom 'zemeljsko jabolko', kasneje pa so zanj začeli uporabljati besede, kot so brnica, čompe, debeli bob in gramopor. Danes je krompir stalnica na jedilniku številnih Slovencev in iz njega se pripravljajo najrazličnejše jedi; na primer krompirjevo juho, krompirjev golaž, pražen krompir, pire, krompirjeve svaljke in številne druge. Sicer pa je ta uporaben tudi kot krma za živali in surovina za industrijsko predelavo v neživilske izdelke.
Zelen (in tak, ki je začel kliti) ni primeren za uživanje
Najbolj mu ustrezata zmerno toplo podnebje in povprečna količina padavin, saj suše ne prenaša dobro. Za dobro uspevanje potrebuje rahla in vlažna tla, ki so dobro pognojena. Shranjevati ga je treba v hladnem in temnem prostoru. Ni ga priporočljivo skladiščiti zraven čebule, saj obe živili oddajata nevarne pline, ki lahko povzročijo medsebojno propadanje. Če opazimo gnil krompir, ga moramo takoj zavreči, da se gniloba ne prenese še na druge.
Če ga skladiščimo predolgo oz. ga izpostavljamo sončni svetlobi, se lahko ponekod obarva zeleno, kasneje pa lahko začne tudi kaliti. Oboje predstavlja alarm, da takega krompirja ni več varno uživati, saj je s tem prišlo do povečane vsebnosti nevarnega alkaloida solanina, ki lahko povzroči drisko, slabost in glavobole.
Če bi tak krompir pogosto uživali, lahko to privede do resnih zdravstvenih težav, ki jih verjetno ne bomo več znali povezati z vzrokom. Pride lahko namreč do poškodb notranjih organov, predvsem jeter, kar lahko v skrajni fazi privede celo do smrti.
PREBERITE ŠE -> Krompirjev golaž, kot se ga loti naša spletna urednica Mateja Delakorda
Krompir je v 70 odstotkih sestavljen iz vode, približno v 15 odstotkih iz ogljikovih hidratov (pri čemer prevladuje škrob), iz beljakovin, vlaknin in maščob. 100 gramov krompirja vsebuje približno 72 kalorij, seveda pa se lahko z določenimi dodatki in načini priprave energijska vrednost precej poviša.
Od mineralov lahko v njem najdemo kalij, baker, mangan, magnezij in železo. Krompir je tudi vir vitaminov C in B6, medtem ko se sladki krompir ponaša tudi z vsebnostjo vitamina A. V tem priljubljenem živilu so tudi folati, ki naj bi zavirali razvoj nekaterih vrst raka, in holin, ki je potreben pri gibanju mišic, uravnavanju razpoloženja in pomnjenju.
Najbolj zdrav je kuhan v kombinaciji z zelenjavo
Najbolj zdrav naj bi bil kuhan krompir brez dodatkov, ki ga uživamo skupaj s kuhano zelenjavo. Če ga pečemo ali cvremo, se njegova kalorijska vrednost zaradi kombinacije z maščobami precej poveča. Najbolj nezdrave oblike krompirja so pražen, ocvrt krompir in seveda čips.
Problem ocvrtega in pečenega krompirja je v tem, da se med tovrstno toplotno obdelavo tvori tudi akrilamid, neželena snov, ki nastane, ko naravno prisoten sladkor pod visoko temperaturo reagira z aminokislino asparagin. Po poročanju Urada za hrano in zdravila je ta snov povezana z rjavenjem živila v času cvrtja in pečenja. Z rednim vnosom se povečajo možnosti za razvoj nekaterih vrst raka.
PREBERITE ŠE -> Je to res najboljši način kuhanja krompirja?
Uživanje pogretega krompirja ni priporočljivo, saj to živilo vsebuje veliko škroba in ima visok glikemični indeks, katerega vrednost se ob pogrevanju še poveča. To pomeni, da vsebovane ogljikove hidrate telo hitro prebavi, zaradi česar se v kratkem času zviša, nato pa zniža raven krvnega sladkorja. Zaradi tega se lahko na dolgi rok razvijejo debelost, bolezni srca in sladkorna bolezen.
Prebava krompirja je dolgotrajna, ta pa je še bolj otežena, če ga jemo v kombinaciji z maščobo ali kisom (tako tudi uživanje krompirja skupaj s solato ni najbolj ugodno). Krompir skupaj z maščobo draži žolč in trebušno slinavko. Škrob v krompirju lahko predstavlja tudi idealno podlago za razvoj glivic. Zaradi vsebnosti solanina naj preveč pogosto uživanje krompirja ne bi bilo priporočljivo, saj ta lahko na dolgi rok obremeni jetra in ledvice.
Glede na ajurvedo naj bi povzročal zaspanost in otopelost
Glede na ajurvedo in tradicionalno kitajsko medicino naj bi se krompir na našem jedilniku znašel le redko; do trikrat na mesec, uživali pa naj bi ga le skupaj z zelenjavo. Z vidika starodavnih ved naj bi krompir namreč otežil prebavo ter povzročil zaspanost in otopelost čutov.
Prav tako skladno z Mozaffarianovo študijo iz leta 2011 redno uživanje krompirja ni posebej priporočljivo za ljudi, ki se želijo znebiti kakšnega odvečnega kilograma. Raziskava, ki je bila izvedena na 120.000 udeležencih in je trajala 20 let, je namreč pokazala, da so ljudje, ki so uživali več ocvrtega, pečenega ali pire krompirja, sčasoma pridobili nekaj kilogramov več.
Po drugi strani naj bi krompir zmanjševal vnetja in preprečeval zaprtja, pomagal naj bi ohraniti optimalno kostno maso in znižati previsok krvni tlak. V njem so tudi snovi, ki pomagajo pri tvorbi kolagena, ki je ključnega pomena za čvrsto kožo, sijoče lase in zdrave sklepe.
