Spomnimo, prav na letošnjem tradicionalnem novoletnem skoku s portoroškega pomola med morske valove so morali zaradi šoka pri kopalcu urgentno posredovati reševalci. Uradni medicini, kot kaže, zimsko kopanje na prostem ni preveč všeč. Nacionalni inštitut za javno zdravje nam ni podal nobenih smernic s pojasnilom, da se ne ukvarjajo s temi vidiki kopanja, ampak predvsem s kakovostjo kopalnih voda. Z oddelka za odnose z javnostmi UKC Ljubljana pa smo prejeli jedrnat napotek doc. dr. Boruta Juga, dr. med. s kliničnega oddelka za žilne bolezni: »Medicina načeloma odsvetuje ekstreme. Predvsem pa je zadržana do kopanja v ekstremno nizkih temperaturah vode pri bolnikih s kroničnimi boleznimi srca in ožilja.« Kot dodajajo na UKC Ljubljana, na urgenci ne pomnijo, kdaj so nazadnje sprejeli bolnika s težavami, ker bi skočil v ledeno mrzlo vodo. 



Previdnostni ukrepi

Že zdrava pamet nam narekuje, da se kopanja pozimi ni pametno lotiti brez priprave oziroma če ni primernih razmer. Po možnosti za takšen podvig vedno izberimo sončen dan in ure okoli poldneva. Nadenimo si toplo kapo, ki pokriva ušesa, če so temperature zelo nizke. Glave raje ne močimo. Prej ne pijmo alkohola ali veliko kave, ne uživajmo sladkarij ter bodimo dobro hidrirani. Ni dobro, da nas že pred odhodom v vodo zebe, zato se že prej ogrejmo s hitro hojo oziroma primernimi dihalnimi vajami. Takoj po kopanju, ki naj bo kratkotrajno, se je treba čim prej dobro obrisati in obleči nazaj v topla, suha oblačila.



Pozor, ponovni zagon!

Kdor si je že privoščil opisano ekscentrično kopel oziroma plavanje, ve, da so občutki nepozabni, kot bi bilo telo računalnik, na katerem je nekdo pritisnil tipko za ponovni zagon. Zaradi mrzle vode se pretok krvi in dihanje izjemno pospešita, prav tako delovanje vseh organov, pozitivno spodbujeni so hormonski sistem, presnova in prebava. Samodejno se nam zazdi, da smo nenadoma srečnejši, bolj pripravljeni na nove izzive. Kogar grize malodušje oziroma v razvitem svetu vse bolj pogosta tesnoba, torej ve, kaj mu je storiti, če le nima težav s srčno-žilnimi boleznimi. Ne nazadnje potem tudi bolj kakovostno spi.



Za vse, ki želijo shujšati

Najbolj priporočljiv kraj za zimsko kopel je morje, ki ga je nadvse hvalil že znameniti zdravilec Alfred Vogel. V njegovi knjigi Družinski zdravnik lahko preberemo: »Za slano vodo je značilno, da je osmozno dejavna in srka vodo iz telesa. Posledica tega je, da se ljudje, ki imajo v nogah vedno nekaj odvečne vode, po morski kopeli mnogo bolje počutijo. Kdor je nagnjen k debelosti, bo ob morskih kopelih skoraj vedno shujšal, tudi če se pri tem njegova prehrana ne spremeni. Odvečna maščoba se lahko razgradi, ker morje spodbuja dejavnost ščitnice in spolnih žlez in pospešuje celotno celično presnovo. Morski zrak pa tudi morske kopeli so zelo ugodne pri motnjah na obtočilih.«



Vso zimo nihče ni zbolel

Pogovarjali smo se z Živo Cesar iz športnega društva Alive, sicer profesorico športne vzgoje, ki nam je zaupala svojo osebno izkušnjo. »Nazadnje sem se kopala pozimi, ko je bilo Blejsko jezero zaledenelo, zato je bil užitek še večji. Dejansko smo se lahko kopali le v tistem delu, kjer je bil led odstranjen. Nisem se kaj dosti pripravljala. Zagotovo telo doživi adrenalinski šok, srce začne utripati hitreje, pa vendar je počutje nato odlično. Priporočljivo je, da se potem ne le toplo oblečemo, ampak kar takoj odidemo v savno, torej t. i. knajpanje. Vsakič, ko smo se s kolegi odločili za kopanje pozimi, se spomnim, da vso zimo nihče od nas ni zbolel oziroma imel težav z zdravjem. Ne poznam nikogar, ki bi imel negativno izkušnjo. Priporočam jo vsakomur, če le ima zdravo srce,« sklene Cesarjeva.