Da smo se okužili z virusom gripe, nam pokažejo telesni znaki. Začne nas mraziti, počutimo se izčrpane, imamo visoko temperaturo, boli nas glava, bolečine pa čutimo tudi v mišicah in kosteh. Gripo pogosto spremljata dražeč občutek v žrelu in suh kašelj. Ta lahko traja več tednov, drugi bolezenski znaki pa običajno izzvenijo v sedmih dneh. Kašljanje ima sicer funkcijo obrambe, saj pomaga odstraniti vsiljivce, vendar se denimo bolezni dihal prenašajo ravno s patogeni, ki v obliki kapljic pridejo v zrak.


Preprečimo širjenje gripe

Gripa je torej posledica kapljične okužbe. V zloženki Gripa – kako se pred njo zavarovati in kako ukrepati v primeru, če zbolimo, ki jo je mogoče najti na spletni strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje, si lahko preberemo, da kužne kapljice nastanejo ob kihanju, kašljanju in glasnem govorjenju: »Prepotujejo razdaljo do največ enega metra, zato je za prenos virusa potreben tesnejši stik z obolelim, običajno v zaprtem prostoru. Na površinah lahko virus gripe preživi več ur. Če se onesnaženih površin dotaknemo z rokami, lahko virus zanesemo na sluznice nosu, oči in ust.« Ko zbolimo, seveda moramo poskrbeti predvsem zase, a ob tem ni odveč imeti v mislih tega, kar lahko naredimo sami, da okužbe ne širimo. S pravilnim kašljanjem in kihanjem v zgornji del rokava ali papirnat robček, ki ga takoj po uporabi odvržemo v smeti, in z rednim umivanjem rok z milom lahko preprečimo širjenje bolezni. Običajno sicer zdravi ljudje prebolijo gripo brez večjih zapletov. Predvsem pri starejših pa, ki se zdravijo zaradi kroničnih bolezni, in pri ljudeh s slabšo obrambno sposobnostjo lahko pokaže zobe. Če v nekaj dneh ni izboljšanja, zlasti če visoka temperatura ne pade in se kašlju pridruži težko dihanje, je priporočen obisk zdravnika zaradi najverjetnejših zapletov.



Prehladna obolenja

Manj »usodna«, a vseeno nadležna, so prehladna obolenja. Med najpogostejšimi simptomi sta poleg izcedka iz nosu boleče in vneto grlo (običajno ga spremljata še oteženo govorjenje in hripavost) ter vnetje žrela. Ljudje pogosto pospravimo vnetja in okužbe zgornjih dihalnih poti v isti koš. Pekoče žrelo je najpogosteje začetek navadnega prehlada ali gripe, zlasti ko se kmalu po nastanku bolečine pojavijo še drugi simptomi, kot so kihanje, izcedek iz nosu, povišana telesna temperatura in utrujenost. Lahko pa bolečina v žrelu, ki ji ne sledijo omenjeni simptomi, temveč bolečina v grlu (torej nižje od žrela) in hripavost, pomeni simptom kake druge resnejše bolezni, za zdravljenje katere moramo poiskati pomoč pri zdravniku.


Bolečine v grlu ali žrelu?

Čeprav gre za simptome navadnega prehlada, moramo pri hripavosti (možno vnetje glasilk), oteženem požiranju (možen problem z mandlji), glivičnih obolenjih v ustih ali povečanih vratnih bezgavkah, ki jih ne spremljajo drugi simptomi prehlada, poiskati nasvet in pomoč zdravnika. Pri lažjih oblikah vnetij ali okužb si lahko pomagamo sami. Pri zmanjšani telesni odpornosti, kroničnih obolenjih, negativnih vplivih okolja in virusnih okužbah se obrambna sposobnost sluznice žrela zmanjša in dopusti čezmerno razmnoževanje mikroorganizmov, to pa vodi v vnetja in okužbe zgornjih dihalnih poti. In za konec še zanimivost o kihanju: ima podobno funkcijo kot kašljanje. Ko nam denimo v obraz puhne prah, živčne celice v nosu sporočijo možganom, da ga je treba odpihniti. Toda kihamo tudi zato, da bi se znebili mikroorganizmov, ki se množijo v nosnih poteh, na primer pri prehladu. Nasvet! Ne poskušajte preprečiti kihanja. Ko zadržite sunek zraka, ki potuje s hitrostjo do 160 kilometrov na uro, lahko patogeni prek Evstahijevih cevi pridejo v srednje uho in tam izzovejo nevarno okužbo.