Kako varne in zdrave so školjke?
Z izrazom školjke označujemo skupino organizmov, sestavljenih iz dveh loputasto zapirajočih se lupin, ki sta med seboj povezani z eno ali dvema mišicama. Živi del organizma se nahaja med lupinama. Školjke dihajo s škrgami, ki jih prekrivajo migetalke. Z njihovo pomočjo dihajo in se prehranjujejo. Filtrirajo okoliško vodo in iz nje črpajo majhne planktonske rastline in živali ter organske drobce. Na dnevni ravni lahko prefiltrirajo velike količine vode, če je ta onesnažena, pa lahko posledično skladiščijo tudi škodljive snovi.
Školjke uvrščamo med mehkužce in so sestavni del t. i. morskih sadežev. Poznamo sicer na tisoče različnih vrst školjk, ki pa se med sabo razlikujejo po obliki, barvi in velikosti. Medtem ko lahko nekatere med njimi brez težav primemo v roko, lahko druge tehtajo tudi do 200 kilogramov. Njihova življenjska doba lahko od vrste do vrste variira med enim in 500 leti. Školjke so lahko gojene (najpogosteje so to kočice (vongole), klapavice in ostrige) ali negojene (običajno jakobove pokrovače, srčanke, noetove barčice in nožničarke).
Odličen vir vitamina B12 in omega-3 maščobnih kislin
Okus školjk je nekoliko težje opisljiv. So slane in nekoliko spominjajo na ribe, njihova tekstura pa je mehka in žvečljiva. Tako kot ribe se lahko hitro pokvarijo, zato je priporočljivo, da je čas med nakupom in zaužitjem čim krajši. Pomembno je, da jih hranimo v temnem prostoru in pri čim nižji temperaturi (idealno: 2-4 stopinje Celzija).
Vsebnost koristnih snovi v školjkah se nekoliko razlikuje od vrste do vrste, na splošno pa velja, da je njihovo meso pusto in ima nizko energijsko in hranilno vrednosti. Imajo nižjo vsebnost beljakovin in maščob kot ribe, delež ogljikovih hidratov pa je večji.
Veljajo za dober vir omega-3 maščobnih kislin, saj naj bi 170-gramska porcija vsebovala približno 340 mg le-teh. V njih je tudi holin, ki je pomemben za ohranjanje zdravih jeter. Školjke so odličen vir vitamina B12, saj lahko iz 25-gramske porcije školjk dobimo približno 200 odstotkov priporočljive dnevne količine tega vitamina. B12 je sicer vitamin, ki igra ključno vlogo pri proizvodnji rdečih krvničk in sintezi beljakovin.
PREBERITE ŠE -> Nam sol res škoduje? Pomembno je, kakšno izberemo
Pogoste alergije nanje in zastrupitve
Kljub temu, da večina ljudi misli, da vitamin C dobimo predvsem iz sadja, je listna zelena zelenjava v povprečju veliko boljši vir tega vitamina. Presenetljivo pa se vitamin C nahaja tudi v školjkah. V slednjih najdemo tudi vitamin B2, železo, kalcij, cink, jod, mangan, fosfor in baker.
Školjke pa žal uvrščamo tudi med precej tvegana živila. Alergija na lupinarje je pogost pojav in ta lahko privede do hudih reakcij. Poleg tega so pogoste tudi zastrupitve z njimi, saj so te kot flitratorji morske vode lahko okužene s toksini. Zastrupitev običajno prepoznamo po bruhanju in driski.
Ker školjke, ki jih uporabljamo v kulinariki, velikokrat uspevajo v priobalnem pasu ob večjih mestih, pri čemer so lahko v njihovi bližini tudi kanalizacijski izpusti in industrijski obrati, so lahko v njih včasih prisotne tudi kemikalije, patogene bakterije in virusi, opozarjajo na NIJZ. V njih lahko najdemo celo živo srebro in to v obliki, ki je toksična za človeka. Pred bakterijami se lahko ubranimo s toplotno obdelavo školjk, viruse pa naj bi uničili, če bomo školjke kuhali vsaj 10 minut.
PREBERITE ŠE -> Losos: okusna vrsta ribe, a kako zdrav je v resnici?
Najboljše školjke nabrane pozimi ali zgodaj spomladi
Školjke lahko vsebujejo tudi biotoksine, ki jih tvorijo morske alge, s katerimi se školjke hranijo. Take školjke niso primerne za uživanje, saj lahko povzročijo zastrupitve. Biotoksinov s toplotno obdelavo ne moremo izničiti. Nabiralci morajo tako skrbno preverjati stanje školjk, preden jih naberejo.
Uživanju školjk naj bi se zaradi vsega naštetega izogibali nosečnice, doječe mame, majhni otroci in ljudje z oslabljenim imunskim sistemom. Če se že odločijo za uživanje le-teh, bi morali vedno skrbno preverili njihovo poreklo in poskrbeli za to, da so te, preden pristanejo na krožniku, dobro toplotno obdelane.
Na NIJZ-ju svetujejo uživanje tistih školjk, ki so bile nabrane pozimi ali zgodaj spomladi. Takrat so bolj svetle barve, debelejše in bolj mastne. Po drugi strani so školjke v poletno-jesenskem času temnejše barve ter nekoliko izsušene, žilave in lahko tudi sluzave, posledično pa manj okusne in manj primerne za prehrano.
