Veliko ljudi predvsem v najdejavnejših letih življenja trpi zaradi težav, povezanih z želodcem. Kažejo se kot bolečine in nelagodje v zgornjem delu trebuha ali spodnjem delu prsnega koša, občutek želodčne polnosti, napenjanje po hrani, spahovanje, slabost in zgaga. Okrog praznikov, kakršen je denimo velika noč, ko Slovenci navadno veliko jemo, so težave, povezane s prebavili, še izrazitejše. 

Če se veselite šunke, jajc, hrena in slastne domače orehove potice, si jih ne pustite vzeti, vendar bodite premišljeni in zmerni. 

Ste pretiravali?

Namesto da bi se v prostih dneh med prazniki okrepili in sprostili, se mnogi poslovijo od njih utrujeni zaradi pretiravanja, ki se jim zdi upravičeno.  


Želodčna kislina zahaja nazaj v požiralnik, najpogosteje po preveč začinjeni in presladki hrani. Tedaj ne pozabite na ščepec stare dobre sode bikarbone. Pijte kamilični ali metin čaj. Napihnjenost v trebuhu zaradi prehitrega požiranja ali govorjenja med uživanjem hrane je prav tako neprijetna. Popijte janežev čaj ali pojejte svež ananas. Tudi papaja, bogata z bromelinom, vam bo dobro dela. Koristi medicinsko oglje, ki nase veže strupene snovi in pline.

Hrana, ki tradicionalno spada na velikonočni krožnik, je praviloma presladka, preslana, prezačinjena in premastna. Ljudje so prepričani, da denimo tridnevno uživanje nezdravih jedi ni usodno. Že takšno razmišljanje ni ustrezno. Zelo pomembno je, da tudi med prazniki ne izpuščate obrokov samo zato, ker se boste zvečer najedli bolj kot navadno. Vsi vemo, da je za delovanje organizma optimalno, če zaužijemo obroke v razmikih od treh do štirih ur, sicer krvni sladkor preveč pade, občutimo utrujenost in izčrpanost. Ne pozabite na zdrav jutranji obrok, ki naj bo sestavljen iz treh skupin živil. Zajtrk naj vsebuje mleko oziroma mlečne izdelke, ki so pomemben vir beljakovin in kalcija za ves dan. Ogljikovi hidrati, torej polnovredni kruh ali kosmiči, dvigujejo raven serotonina, hormona sreče. Sadje in sadni sokovi, ki sestavljajo tretjo skupino, obogatijo telo z vitamini in dietnimi vlakninami. 

Hrana, ki tradicionalno spada na velikonočni krožnik, je praviloma presladka, preslana, prezačinjena in premastna. Če je boste užili veliko, vam slabo počutje ne uide. Foto: Dušan Zidar

Najpogostejše motnje 

Notranji agresivni dejavniki, ki povzročajo slabo počutje, so želodčna kislina, želodčni encimi, kislina iz dvanajstnika, počasno praznjenje želodca in zmanjšana odpornost sluznice. Med zunanje agresivne dejavnike pa spadajo stres, razburjenje, jeza, preveč kave in čaja, kajenje, nepravilna prehrana (premastna, preveč začinjena, prehitro zaužita, preobilni obroki), nekatera zdravila (nesteroidna protivnetna zdravila) ali okužba z bakterijo Helicobacter pylori.


Veliko ljudi z gastritisom, vnetjem želodčne sluznice, ki se lahko širi proti dvanajstniku, si ravno s prehranjevalnimi pregrehami v prazničnih dneh nakoplje težave. Za gastritis značilne bolečine v zgornjem delu trebuha, spahovanje in slabost, morda celo bruhanje in izguba apetita se pri kronični obliki navadno pojavijo spomladi in jeseni. Tudi v prazničnih dneh velja, naj bolniki upoštevajo dva preprosta nasveta. Jesti morajo manjše, lahko prebavljive obroke, čeprav tega niso vajeni. Zadnjega naj zaužijejo najmanj dve uri pred spanjem, svetujejo zdravniki. 

Zakaj se bolezen najizraziteje oglaša ravno med prazniki, ni znano, ve pa se, da se vnetje želodčne sluznice pojavi, če jemo preveč, če uživamo prevročo ali premrzlo hrano ali če jo premalo prežvečimo. Tudi pokvarjena živila ga lahko povzročijo. Zdravnik mora ugotoviti vzrok, nato pa bolezen zdravimo s primerno dieto. Lahko je posledica alergijske reakcije na hrano ali pa je kriv predpraznični stres. 

Težave olajšajo banane, riž, jabolka, mlečni izdelki s probiotiki, bela riba, nemastno meso, soja in sojini izdelki. Na seznam prepovedanih živil je treba med drugim vsekakor uvrstiti kavo in alkohol, sveže iztisnjene sokove iz agrumov, čokolado, jušne koncentrate in mlado čebulo. 

Veliko ljudi z gastritisom si ravno s prehranjevalnimi pregrehami v prazničnih dneh nakoplje težave. Foto: Nicoleta Ionescu/Shutterstock

Težave vzemite resno 

Vse praznične pregrehe vodijo do prebavnih motenj, pri katerih se pojavi bolečina ali neugoden občutek v zgornjem delu trebuha. Mnogi jih opisujejo kot občutek napetosti, polnosti ter pekoče bolečine. Pogosta je tudi gastroezofagealna refluksna bolezen, ki je navadno posledica čezmernega vračanja želodčne vsebine v požiralnik. Kaže se kot zgaga. Najznačilnejši znaki so pekoč občutek ali bolečina v žlički za prsnico ter vračanje želodčne vsebine ali žolča v žrelo pri ležanju, pripogibanju in napenjanju. Najpogosteje se težave pojavljajo po jedi in ponoči, posebno če obrok zaužijemo tik pred spanjem.


Neredke so tudi peptične razjede oziroma ulkus. Nastane zaradi razžiranja sluznice z želodčno kislino in prebavnimi sokovi. Razjeda se pojavi na želodcu, še večkrat pa na dvanajstniku. Značilni simptomi, ki spremljajo razjedo na dvanajstniku, so pekoča bolečina, občutljivost, občutek praznine in lakota. Bolečina se pogosto pojavi na prazen želodec in je skoraj vedno omejena tik pod prsnico. Težave običajno izbruhnejo spomladi in jeseni ter ob stresu.

Pri starejših ljudeh, ki pogosto jemljejo protivnetna zdravila in acetilsalicilno kislino, se večkrat razvije gastritis, ki vodi v nastanek razjed in krvavitev. Blato je pri njih katranasto črno obarvano. Tedaj je treba nemudoma obiskati zdravnika. Zapletom se seveda izognete, če se o sumljivih zdravilih prej posvetujete s strokovnjakom v lekarni.

Te težave lahko vodijo tudi do hudih zapletov, če jih ne zdravimo. Pojavijo se krvavitve v želodcu, perforacija želodčne stene in v najhujših primerih rakava obolenja. 

Vse praznične pregrehe vodijo do prebavnih motenj, pri katerih se pojavi bolečina ali neugoden občutek v zgornjem delu trebuha. Foto: mage Point Fr/Shutterstock

Pomagajte si sami 

Že sprememba življenjskega sloga včasih zadošča, da se želodčne težave zmanjšajo ali povsem izginejo. Za zdrav želodec je zelo pomembna redna in uravnotežena prehrana, zato dan začnite z zajtrkom. Privoščite si več manjših in lažjih obrokov, približno pet na dan.

Uživajte raznovrstno hrano v zmernih količinah in si vzemite čas za obrok. Izogibajte se mastnim in ocvrtim jedem, močno začinjeni hrani in čokoladi. Omejite pitje kave, alkoholnih in gaziranih pijač. Izogibajte se ležanju od tri do štiri ure po obroku. Ne jejte tik pred spanjem in spite z nekoliko dvignjenim vzglavjem.

Bodite telesno dejavni, ukvarjajte se s športom in opustite kajenje. V službi in med sedečim delom se večkrat vzravnajte, tako boste olajšali praznjenje želodca. Izogibajte se pretesni obleki, premočno zategnjenemu pasu in dvigovanju težkih bremen. 

Velikonočna hrana ni prepovedana. Če si boste postavili zdrave meje, vam tudi z nekaj pregrehami ne bo slabo. Foto: Teresa Kasprzycka/Shutterstock

Kdaj k zdravniku 

Če se vaše težave kljub opisanim ukrepom nadaljujejo ali ponavljajo, se posvetujte s svojim zdravnikom ali vsaj s farmacevtom v lekarni. Pomagajo tudi zdravila brez recepta, denimo pripravki magnezijevih, aluminijevih in kalcijevih soli. Antacidi bodo nevtralizirali že izločeno kislino. Njihov učinek je hiter, že v nekaj minutah, a je žal kratkotrajen. Izbirate lahko med različnimi vrstami zdravil. Na voljo so v obliki tablet, ki se v ustih hitro razpustijo, in suspenzije. Zdravilo vzemite eno ali dve uri po obroku, zvečer pred spanjem ali ob pojavu težav. Tablet ne smete pogoltniti celih, ampak jih dobro prežvečite. Priporočen enkratni odmerek za odrasle je ena do dve tableti. Na dan jih lahko vzamete do šest. Otroci od šestega do dvanajstega leta lahko vzamejo polovični odmerek. Z antacidi se ne smejo samozdraviti otroci, mlajši od šestih let. 


Pomembno je vedeti, da antacidi vplivajo na absorpcijo drugih zdravil, zato jih ne jemljemo sočasno, ampak po dveurnem premoru. Vendar pozor: najdaljši čas samozdravljenja je dva tedna! Če težave ne izzvenijo, je nujen pregled pri zdravniku. Po strokovni presoji vas bo napotil na specialistične preglede.

Pamet v glavo 

Ne pozabite, da so tudi le nekajdnevne povečane vrednosti maščob in sladkorja škodljive. Škode, ki nastaja na ožilju, v prebavilih in drugih organih, ni mogoče ublažiti. V dneh pred praznikom zato dobro premislite. Če se veselite šunke, jajc, hrena in slastne domače orehove potice, si jih ne pustite vzeti, vendar bodite premišljeni in zmerni. Če kje, tu velja, da je manj več. Brez težav lahko sprejmete kulinarični kompromis in pojeste le toliko, da ne čutite teže v želodcu. Ni vam treba s slabo vestjo segati po dobrotah niti v pomladne dni zakorakati z odvečnimi kilogrami. Vedeti morate, da se tudi odnos do hrane in postavljanje meja začneta in končata v vaši glavi!

Preberite še --> Kako naredimo takšne zelene pirhe na popolnoma naraven način 

Vabimo vas --> Nagradni natečaj: Glasujte za najlepši delovni kotiček in osvojite praktično nagrado