Sindrom suhega očesa (SSO) ali keratoconjunctivitis sicca je vnetno obolenje očesne površine, ki jo povzročajo številni dejavniki in se najpogosteje pojavlja pri starejši populaciji in ženskah. Kaže se s simptomi neugodja, motnjami vida, občutkom peska v očeh, pekočimi, srbečimi in pordelimi očmi, lahko pa tudi refleksnim solzenjem. 


Neprijetno obolenje lahko nastane zaradi različnih vzrokov. Očesna površina, solzna žleza, pomožne žleze in živčni končiči tvorijo funkcionalno enoto. Kadar je posledica okvare katere koli izmed naštetih zmanjšano nastajanje solz ali prehitro izhlapevanje solz z očesne površine, nastane SSO. Pri njegovem nastanku so ključni vplivi iz okolice (suh zrak, neustrezna svetloba, prah), notranji (bolezni ščitnice, menopavza) in dedni dejavniki.

Nestabilni solzni film

Premajhno nastajanje solz je največkrat posledica nekaterih revmatoloških obolenj, pri katerih kronično vnetje v predelu solzne žleze vodi v njeno okvaro – predvsem Sjögrenov sindrom in druga avtoimunska obolenja, denimo revmatoidni artritis. Prehitro izhlapevanje solz je posledica nestabilnega solznega filma ob okvari žlez na robovih vek. Te žleze izločajo eno izmed ključnih sestavin solznega filma. Okvara se pojavlja pri alergijah, daleč najpogosteje pa zaradi staranja. Natančnega vzroka ne poznamo, dejstvo pa je, da se s staranjem možnost okvare omenjenih žlez močno poveča. Zato se SSO pogosteje pojavi kasneje v življenju. Poznajo ga tudi osebe z anatomskimi spremembami vek, na primer pri izvihanju vek navzven, saj se zmanjša zadrževanje solz na očesni površini. 

Občutek suhih oči se lahko še stopnjuje pri delu z računalnikom, saj pred ekrani manj pogosto utripamo z vekami. Foto: Prostock-studio/Shutterstock

Nezdravi delovni pogoji 

Da bi imeli s suhimi očmi kar najmanj težav, je dobro prilagoditi tudi delovno okolje. To naj ima ustrezno svetlobo, vlažnost in ergonomsko postavitev. Poskrbeti moramo, da nismo na prepihu, sicer uporabljajmo očala. Če je v zraku veliko prašnih delcev ali hlapljivih snovi, je treba nositi ustrezna zaščitna očala, sicer so težave hujše. 


Kako si lahko pomagamo sami 

Znano je, da bližinsko delo zmanjša pogostost utripanja (posebno kadar smo zelo osredotočeni). Oftalmologi priporočajo več zavestnega utripanja pri delu za ekranom in drugih opravilih na bližini. Računalniškega zaslona ne gledamo naravnost, temveč rahlo navzdol (vsaj za 15 stopinj) in na ustrezni razdalji. Pri pogledu navzdol je naše oko bolj zaprto in izpostavljena površina manjša. Pomagamo si lahko s pravilom 20-20: vsakih 20 minut pogledamo za 20 sekund v daljavo in tako sprostimo akomodacijo. Če omenjeni ukrepi ne zadostujejo, si lahko pomagamo s pripravki za vlaženje očesne površine. Če je zrak v prostoru, kjer delamo, zelo suh, uporabimo vlažilnik zraka ali pa na topel radiator postavimo posodo z vodo. Pomembna sta tudi reden, kakovosten spanec in uživanje dovolj tekočin.