OSEBNA HIGIENA

Se je bolj zdravo prhati zjutraj ali zvečer (in kako čisti smo Slovenci)

Debata o količini in časovnih terminih umivanja telesa je vedno aktualna, saj se strokovnjaki ne morejo zediniti glede najbolj pravilnega odgovora.
Fotografija: Statistika kaže, da se Slovenci ne umivamo vsak dan. Foto: Shutterstock
Odpri galerijo
Statistika kaže, da se Slovenci ne umivamo vsak dan. Foto: Shutterstock

Kolikokrat na teden se umivate? Raje skočite pod prho ali v banjo? Vam je ljubše jutranje ali večerno prhanje? S kako vročo vodo se umivate in kakšna mila uporabljate? Vse to so pomembne spremenljivke, ko poskušamo odgovoriti na vprašanje, koliko umivanja je najbolj zdravo za naše telo.

Zdravstveni strokovnjaki vse od dermatologov do infektologov in imunologov se že leta ne morejo zediniti glede te dileme, ki pa žal ni povezana samo z golimi fiziološkimi dejstvi, ampak tudi s psihologijo in kulturno pogojenostjo posameznika. Umivanje telesa namreč ni samo način, da s sebe speremo umazanijo in mikrobe, ampak nam lahko nudi tudi duševno sprostitev ali sprejetost v družbi. 

Najbolj »čisti« so Brazilci in Italijani 

Da se glede umivanja (naj bo to prhanje ali kopanje) ljudje med seboj tako zelo razlikujemo, pričajo tudi razlike med državami. Raziskave kažejo, da so Brazilci narod, ki je najbolj zaprisežen prhanju na svetu. Prhajo se vsaj dvakrat na dan (nekateri tudi po štirikrat), torej kar štirinajstkrat na teden. Raziskovalci to pripisujejo vlažnemu tropskemu podnebju, a tudi v hladnejših mesecih ljudje v Braziliji ohranjajo tako pogost vzorec prhanja.

Dvakrat na dan se radi umivajo tudi Indijci, razkriva statistika, in to kljub dejstvu, da ogromno prebivalcev Indije še vedno nima tekoče vode. Zato morda ni tako čudno, da se Indijci raje kopajo, kot prhajo. Več kot enkrat na dan pa se prhajo še v Kolumbiji, Mehiki, Avstraliji, na bližnjem Vzhodu in v Indoneziji.  

Ni naključje, da smo po topli prhi ali kopeli zaspani. Znanstveniki namreč pravijo, da naše telo na ohlajanje po umivanju reagira z zaspanostjo. Foto: Shutterstock
Ni naključje, da smo po topli prhi ali kopeli zaspani. Znanstveniki namreč pravijo, da naše telo na ohlajanje po umivanju reagira z zaspanostjo. Foto: Shutterstock

Raziskave pravijo, da se najbolj redko prhajo ali kopajo Kitajci, kar polovica populacije na Kitajskem naj bi se po celem telesu umivala le dvakrat na teden. A da ne boste mislili, da smo Zahodnjaki kaj boljši. Marsikatera evropska država ima nizko statistiko prhanja ali kopanja, enako pa drži tudi za Američane.

Harvard Health razkriva, da se samo dve tretjini Američanov prha vsak dan, podobno pa pravi evropska statistika, ki kaže, da si manj kot dve tretjini Evropejcev (vključno z Britanci, ki se raje kopajo, kot prhajo) telo umiva enkrat na dan. Izjema so Italijani, ki so glede na podatke očitno najbolj čist evropski narod, saj se jih več kot 95 odstotkov prha vsak dan (poleg tega pa po veliki potrebi uporabljajo tudi bide). Podobno »čisti« so še Portugalci, nekoliko manj Španci in Grki, medtem ko smo Slovenci v enakem povprečju kot Francozi, Nemci, Britanci in Skandinavci, s tem da naj bi vsak deseti Nemec priznal, da se prha zgolj enkrat na teden.

Kaj od naštetega je torej najbolj optimalno? So Brazilci ali Italijani bolj »čisti« in »zdravi« kot mi? Ali imajo najbolj prav Američani, ki v veliki večini prisegajo na jutranje prhe? Odgovori niso enoznačni, pravijo strokovnjaki, ponujajo pa naslednje ugotovitve. 

PREBERITE ŠE -> Ceramidi: sestavina, ki bi jo morala vsebovati vaša krema jeseni in pozimi

Zakaj se je dobro umivati zvečer?

Če ste ena tistih oseb, ki ne more zaspati, če se prej ne umije, vam znanost pri tem prikimava, saj so strokovnjaki ugotovili, da prhanje pred spanjem dejansko spodbudi zaspanost, še posebej, če je prha topla. Ker je proti večeru običajno, da se ozračje ohlaja, je naše telo vajeno, da z upadom temperature postaja zaspano. Ta mehanizem s toplo prho spodbudimo, saj hitro ogrejemo telo, ki nato z ohlajanjem laže leže k počitku.

Večerno umivanje je dobrodošlo tudi zato, ker s telesa speremo umazanijo in mikrobe, ki so se na nas nabrali čez dan (sploh če delamo na prostem ali smo fizično aktivni). To pomaga preprečevati nastanek zamašenih por in aken.

Osebe z občutljivo kožo in težavami, kot sta atopični dermatitis in ekcem, ki jim prepogosta izpostavljenost vodi slabša kožno bariero, pa z večernim umivanjem poskrbijo, da ima koža čez noč dovolj časa, da se pomiri. Marsikomu večerno prhanje ali kopanje predstavlja tudi sprostitev in odklop od skrbi po napornem dnevu. 

Dermatologi opozarjajo, da za umivanje telesa niso potrebne krtače ali gobice, saj z njimi pogosto kožo še bolj razdražimo in izsušimo. Foto: Shutterstock
Dermatologi opozarjajo, da za umivanje telesa niso potrebne krtače ali gobice, saj z njimi pogosto kožo še bolj razdražimo in izsušimo. Foto: Shutterstock

Zakaj se je dobro umivati zjutraj?

Po drugi strani pa ima tudi jutranji skok pod prho svoje prednosti. Če se prhamo z mlačno ali hladno vodo, nas ta zjutraj prebudi in napolni z energijo, pravijo strokovnjaki.

Jutranje prhanje je dobra ideja tudi za vse, ki se ponoči bolj potijo, ali zjutraj radi telovadijo, tečejo ali hodijo v fitnes. Tuširanje po kateri izmed teh aktivnosti s telesa spere sledi potu, na katerih se hranijo bakterije, ki ustvarjajo neprijeten telesni vonj, prav tako pa so tudi dezodoranti bolj učinkoviti, če jih nanesemo na sveže umito kožo. 

PREBERITE ŠE -> Zakaj smo tako zelo utrujeni? Vzroki so lahko presenetljivi, razkrivajo strokovnjaki

Koliko časa in kako se je najbolj umivati?

Bolj kot ura dneva (ali noči), ko skočite pod prho, je za zdravje pomembna periodika tuširanja, temperatura vode in količina časa, ki ga preživite pod prho, ugotavljajo strokovnjaki. Prepogosto umivanje lahko namreč razdraži našo kožo in nam poruši kožno bariero, da postane povrhnjica izsušena ter celo bolj dovzetna za vdor bakterij.

Pri tem veliko vlogo igrajo tudi premočna mila, ki jih uporabljamo (sploh antibakterijska, ki s kože odstranijo tudi dobre bakterije), in prevroča voda.  

Dermatologi zato priporočajo, da prhanje omejimo na 5 – 10 minut. Če ljubimo toplo vodo, pa ta naj ne bo nikoli prevroča. Poudarjajo tudi, da je čistilna sredstva najbolj smiselno uporabljati predvsem na mestih, kjer je veliko žlez znojnic, torej pod pazduhami, na mednožju in stopalih. Če se prhate večkrat na dan, mila uporabite samo enkrat na dan, ali pa izberite čistilna sredstva na oljni osnovi, ki kože ne oropajo njej lastne varovalne maščobe.

In ne pozabite na losjone in kreme. Sploh v jesenskem in zimskem času, ko našo kožo še dodatno izsušuje centralno ogrevanje, lahko pogosto prhanje poslabša njeno suhost. Po vsakem prhanju dermatologi priporočajo, da nanesemo vlažilno kremo, najbolje, ko je koža še vlažna, da preprečimo izgubo vlage.

Za konec pa še modrost, ki so jo poznali naši predniki, mi ob kopici sodobnih kopalniških pogruntavščin pa pozabili. Telo je mogoče umiti tudi brez prhe ali kopalne kadi, pravzaprav se nam sploh ni treba potopiti pod vodo, da bi ohranjali čistočo. V ogromno družbah po svetu ljudje za higieno še vedno skrbijo z lavorjem vode in mokro brisačko ali krpo. Dokler s telesa odstranjujemo umazanijo, mikrobe in odmrle kožne celice, način, ki smo ga za to izbrali, deluje.

Preberite še:

V prodaji