Iskrene izpovedi Slovenk s poporodno depresijo: Svojega otroka sem se bala

Novopečena mamica se včasih počuti, kot bi jo obdajala gosta megla. Ali pa, kot bi nad njo visela prozorna meduza in ji ne bi dala pošteno vdihniti. Od zunaj je videti v redu, navznoter pa se vsako minuto bojuje s svojimi občutki. Včasih se počuti nesposobno, »samo« preutrujeno, okolica pa vse prepogosto te občutke spregleda in pričakuje, da bo ob zdravem dojenčku kar cvetela. 

Ta izredna utrujenost, ki ni le običajna utrujenost, ampak globoka izčrpanost, ki meji že na obup, je tista, ki včasih gasi veselje nad materinstvom. Na srečo le za krajši čas, saj jo dojenčkovo veselje, ko jo vidi in to pokaže s silovitim brcanjem in gruljenjem in navdušenjem, prežene. Včasih pa niti to ne pomaga, izčrpanost je pregloboka, mamico prežema občutek, da tej nalogi ni več kos, priplazi se depresija, ki življenje pokrije s temno sivim filtrom, ki le stežka prepusti nekoliko svetlobe. Krepi se občutek, da ne pripada več sebi ...