Zakaj je vse več srčno-žilnih bolezni, še posebno pri ženskah?
Deloma je to posledica starajočega se prebivalstva; zaradi srčno-žilnih bolezni umre več žensk, saj vemo, da živijo dlje. Zbolevajo deset let pozneje kot moški, zdaj, ko je povprečna pričakovana življenjska doba za ženske šestinosemdeset let, se to bolj pokaže. Napovedi pa so še slabše zato, ker je prebivalstvo Slovenije predebelo, kar povečuje pogostost sladkorne bolezni, povišanega krvnega tlaka, maščob. Mislimo si, kako smo Slovenci fajn, v resnici pa smo med najdebelejšimi v Evropi.

Po katerih podatkih?
Imamo dvoje podatkov. Po evropski raziskavi Euroaspire IV, v kateri so pregledovali ljudi šest mesecev po srčnem infarktu, so le Rusi debelejši od nas; Slovenci smo na drugem mestu. Drugi podatki se nanašajo na nedavno objavljeno znanstveno statistiko, po kateri smo v zgornji tretjini med najdebelejšimi Evropejci. 



Nedavno sem govorila s predstavnico Nacionalnega inštituta za javno zdravje in dejala je, da število debelih otrok upada. Gre vendarle za spremembo?
Zadnja štiri leta so se stvari res malo zasukale. Naše društvo je pred štirimi leti naredilo raziskavo in takrat je bilo stanje dokaj slabo. Novejši podatki kažejo določene izboljšave, predvsem glede gibanja in prekomerne prehranjenosti, vendar so ti podatki za starost deset do dvanajst let. Med puncami pri petnajstih letih jih je le sedem odstotkov redno vsakodnevno telesno dejavnih; fantov pa je enaindvajset odstotkov.

Se bodo posledice pokazale čez desetletja? Srčno-žilne bolezni so značilne za starejšo populacijo.
Res je. Morda gre za naključje, neke vrste deviacijo, a v zadnjih dveh letih je srčno-žilnih bolezni res vse več. 

Kadar nekaj počneš s slabo voljo, ker nima smisla, denimo izpolnjuješ na stotine formularjev, ti to ne prinaša le nezadovoljstva, temveč te ubija.  

Zdi se, vsaj ko poslušaš ljudi okoli sebe, da vse več mladih doživi srčno kap. Ali to kaže tudi statistika?
Saj veste, za vsakogar, ki se mu zgodi kaj takega, se takoj razve. Zgodnjih srčno-žilnih bolezni – gre za moške pred 55. letom in ženske pred 60. letom – ni malo. Žal poznam le podatek o smrti pred 65. letom starosti – v Sloveniji zaradi srčno-žilnih bolezni umre skoraj 600 moških in 150 žensk na leto! To je povezano s slabimi podatki o dejavnikih tveganja ter vzročnih dejavnikih. Mimogrede, zvišana raven holesterola v krvi ni več dejavnik tveganja, temveč je vzrok za aterosklerozo. Povišane maščobe pa ima od 65 do 70 odstotkov Slovencev.

Ali so med srčnimi bolniki ta trenutek zares na prvem mestu ženske?
Po zadnjih meni dostopnih podatkih zaradi srčno-žilnih bolezni umre 45 odstotkov žensk in 32 odstotkov moških v državi. 



Precejšnja razlika. Kaj lahko pričakujemo?
Še slabše bo, če se problematika debelosti in z njo povezane sladkorne bolezni ne bo ustavila.

Ali se strinjate z dognanji priznane kardiologinje Suzanne Steinbaum in avtorice knjige Žensko srce, ki poudarja psihološki vidik, namreč da imajo več težav s srcem tiste, ki mu ne sledijo dovolj oziroma zavračajo svojo biološko ženskost?
Psihični in socialni stres sta nedvomno dva od pomembnejših dejavnikov tveganja. Kadar nisi uravnotežen s seboj, ti to prinese stres. Psihološko stanje ženske, ki to noče biti oziroma se sramuje svoje ženskosti ter se večinoma počuti kot žrtev, zagotovo ni najboljše. Tega nikoli nisem študiral, a se mi zdi povsem logično tudi po kmečki pameti. 

Gibati se po pameti. Različni zahtevni maratoni so izrazito škodljivi. Človek hodi. 

Ko ste že omenili stresne dejavnike, vse več je tudi izgorelosti na delovnem mestu, resnejše diagnoze, kot se morda zdi na prvi pogled.
Zagotovo. Gre za hektičnost našega časa. Človek ves čas nekam hiti. Nihče se nikoli ne ustavi in zdi se, da smo vedno v službi, tudi zaradi tega, ker imamo pri sebi prenosne telefone. Gre za res velik problem. Namesto da bi nas nove tehnologije razbremenile, nas v resnici bolj obremenjujejo, nam jemljejo dragoceni čas. Poglejte si tudi, kako zelo se je razbohotilo adiminstriranje. Za zdravstvo je značilno – kar so ugotovili tudi v Ameriki –, da je kar 70 odstotkov zdravnikov izgorelih. Pa ne zaradi dela s pacienti, temveč zaradi izpolnjevanja birokratskih formularjev v zvezi z zavarovalnico in da se izognejo morebitnim tožbam. Takšno delo ti zagotovo ne daje zadoščenja, kot ga doživljaš v stiku z bolnikom, ki ga pozdraviš. Poglejte si uspešne ljudi. Ti opravljajo poklic, ki je zanje tudi konjiček, zabava, nekaj, kar delajo z veseljem, užitkom in dobrim občutkom. Takšni ljudje ne bodo nikoli pregoreli, čeprav so ves čas v pogonu. Kadar pa nekaj počneš s slabo voljo, ker nima smisla, denimo izpolnjuješ na stotine formularjev, ti to ne prinaša le nezadovoljstva, temveč te ubija. 

Kako nevaren je preobrat, ki se neredko zgodi ženskam, ki so imele vse življenje nizek krvni tlak, v menopavzi pa se je ta nenadoma zvišal?
Ko ženska pride v meno, se marsikaj spremeni. Saj je tudi pri moških tako, ko dosežejo andropavzo. Njih prav tako obliva in takrat si pogosto začno denimo puščati brado, da so bolj možati in manko hormonov nadomestijo navzven. (Nasmeh.) V tem obdobju se pri obeh spolih spremeni presnova, teža se nemalokrat poviša, kar je spet povezano s t. i. metabolnim sindromom, ko imaš povišana krvni tlak in sladkor ter je opazna zlasti trebušna debelost, t. i. predpasnik. 



Nam lahko postrežete kakšen univerzalen napotek za ohranitev zdravega srca?
Nekaj o tem sva že povedala. (Smeh.) Joie de vivre. (Veselje do življenja.) Kadar se nečesa veseliš, tudi določenega dela, boš imel tudi dovolj energije, da to počneš, izpelješ. Prav zato boš bistveno lažje razrešil zaplete, ki se pojavljajo povsod pri vsakomur.

Katera je protistresna vaja številka ena?
Aerobna telesna vadba.

Torej – gibati se in še enkrat gibati?
Ne. Gibati se po pameti. Različni zahtevni maratoni so izrazito škodljivi. Imeti moramo dovolj sprostitvenega gibanja, ko denimo sedeš na kolo ob zmernem vremenu – ne pri štiridesetih stopinjah Celzija! – in se odpraviš na izlet ter po možnosti hkrati občuduješ lepo pokrajino. O zelo hitrem teku pa pravim, da je tak tek za tatove. (Nasmeh.) Človek hodi.