Po navedbah predsednika Društva hemofilikov Slovenije Jožeta Faganela lahko danes slovenski bolniki vseh generacij živijo aktivno življenje, kar je bilo včasih nepredstavljivo. Mnogi so namreč zaradi posledic notranjih krvavitev umrli že mladi, zato je hemofilija veljala za otroško bolezen, rekli pa so ji tudi bolezen kraljev, saj je bila znana prenašalka hemofilije britanska kraljica Viktorija.

Za hemofilijo zbolevajo predvsem moški, saj je pojav hemofilije vezan na moški spolni kromosom. Bolezen se deduje s staršev na otroka prek gena, vezanega na kromosom X. Če hemofilija ni prepoznana in pravilno zdravljena, je smrtnost zelo visoka, so ob svetovnem dnevu hemofilije sporočili iz Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije - Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije. V Sloveniji je registriranih 568 ljudi z različnimi motnjami strjevanja krvi, od tega je 200 bolnikov s hemofilijo A in 25 s hemofilijo B. Večina se jih s to boleznijo rodi, lahko pa se pojavi tudi kasneje v življenju. 

Ženske so v večini primerov prenašalke. Če je mati prenašalka in oče hemofilik, pa se lahko rodi tudi deklica s hemofilijo, a je pogostost tovrstnih primerov izjemno nizka, tako da je v Sloveniji niti ni, kot rečeno, pa se lahko hemofilija pojavi tudi kasneje v življenju, denimo pri ženskah ob porodu in pri bolnikih z maligno boleznijo ali avtoimunim obolenjem, vzroka pa včasih ni mogoče odkriti. A če življenje oseb s hemofilijo včasih ni bilo primerljivo z ostalo populacijo, saj so doživele veliko krvavitev, ki so ob pojavljanju vodile v invalidnost ali celo prezgodnjo smrt, je danes zavoljo velikega napredka pri obravnavi hemofilije življenjska doma obolelih primerljiva z dobo preostale populacije. 

Kot rečeno, imajo bolniki v Sloveniji na voljo učinkovite metode zdravljenja, in sicer z nadomeščanjem manjkajočega faktorja strjevanja krvi. Preventivno zdravljenje se mora začeti že v otroštvu in tako preprečevati spontane krvavitve, ki lahko sčasoma povzročijo tudi invalidnost.