Grenivke: te barve so najbolj zdrave (previdno, če jemljete ta zdravila)
Grenivke (Citrus x paradisi) so križanci med pomelom in sladko pomarančo (ki naj bi nastala, ko so križali pomelo in mandarino), zanimivo pa je, da so se grenivke, za razliko od večine citrusov, katerih domovina je Azija, prvič pojavile na povsem drugem koncu sveta, in sicer na Barbadosu.
Zgodovinarji predvidevajo, da so ti bledo rumeni sadeži z debelo lupino in belim sočnim mesom nastali kot posledica spontane naravne hibridizacije (ki je pri citrusih izredno pogosta), ko so različne vrste citrusov na Karibe, tedaj znane pod imenom Zahodnoindijsko otočje, prinesli evropski pomorščaki. Sredi 17. stoletja so križanci vzbudili zanimanje nizozemskega zdravnika Wouterja Schoudna, ki je novo vrsto citrusa poimenoval »grapefruit«, ker naj bi ga njihov okus spominjal na nezrelo grozdje (v angleščini grape).
Grenivke z grozdjem sicer nimajo veliko skupnega, razen tega, da na drevesu rastejo v grozdom podobnih skupkih, a ime se je prijelo in v angleščini so grenivke še danes znane kot »grapefruit« oziroma »grozdni sadež«.
Zdi se, da smo v slovenščini veliko bližje resnici, ko te citruse imenujemo grenivke, saj so bili sprva res precej grenki. K sreči že nekaj časa ni več tako, saj so tudi grenivke s premišljenim križanjem postale bolj sladke in okusne, nekatere sorte pa so skoraj povsem izgubile neprijetno grenčino. Med takšnimi je denimo »Ruby Red«, rožnato-oranžna grenivka, s sladkim in sočnim rdečkastim mesom, ki so jo patentirali na Floridi leta 1929. Kot zanimivost, ameriška zvezna država dolguje zasluge za svoj gospodarski razvoj prav plantažam citrusov.
PREBERITE ŠE -> Temu rastlinskemu mleku bi se morali izogibati (in kaj je boljša alternativa)
Katera sorta grenivk je najbolj zdrava?
Če ste ljubitelji grenivk, se vam je morda že porodilo vprašanje, katera sorta je najbolj zdrava? Stereotip, da je zdrava hrana ponavadi manj okusna, bi nas prepričal, da je bolje izbrati grenke grenivke. A presenetljivo ni tako. Veliko večjo vlogo kot okus namreč igra njihova barva.
Rdeče grenivke (torej vse tiste, katerih meso je rožnato ali rdeče, medtem ko je zunanji olupek lahko rumen, oranžen, rdeč ali celo zelen), naj bi bile bolj zdrave kot tiste z belim mesom, to pa zato, ker vsebujejo mnogo več betakarotena oziroma vitamina A – ena rdeča grenivka pokrije kar polovico dnevnih potreb po tem vitaminu, medtem ko bela grenivka pokrije zgolj dva odstotka.
Rdeče grenivke vsebujejo tudi likopen, ki je naravno barvilo in daje grenivkinemu mesu rožnato ali rdečo barvo. Likopen spada v skupino karotenoidov in je kot betakaroten močan antioksidant, ki telo ščiti pred vplivom prostih radikalov in krepi njegovo imunsko odpornost, antioksidanti v grenivkah pa naj bi tudi uravnavali krvni tlak in razmerje dobrega holesterola v organizmu.
Grenivke so tudi izredno bogate z vitaminom C, že s polovico grenivke pokrijemo dnevno potrebo po tem vitaminu, dobra novica pa je, da tako bele kot rdeče grenivke vsebujejo približno enako količino vitamina C. Enako velja tudi za kalij in vlaknine, po katerih so znane grenivke, vse sorte naj bi jih vsebovale približno v enaki količini.
In čeprav bi po okusu rekli, da so rdeče slajše, je količina naravno prisotnih sladkorjev v belih in rdečih grenivkah skoraj enaka, in sicer približno 7 gramov na sto gramov sadeža, medtem ko je v enaki količini okrog 42 kalorij.
PREBERITE ŠE -> Ta sadež bi morali uživati vsi, a samo v takšni obliki
Grenivke in hujšanje
Glede na vse našteto so grenivke priljubljeno shujševalno in razstrupljevalno živilo, prva dieta z grenivkami je postala priljubljena že v 30. letih prejšnjega stoletja. A pozor, nobena znanstvena raziskava doslej ni potrdila, da grenivke vsebujejo »čudežno« shujševalno spojino, kot radi trdijo nekateri.
Neka japonska študija je sicer pokazala, da so ljudje, ki so 12 tednov pred vsakim obrokom zaužili polovico grenivke, izgubili kilograme in si izboljšali ravni krvnega sladkorja, kar je najverjetneje posledica tega, da grenivke nimajo veliko kalorij, vsebujejo pa vlaknine in nam dajo občutek sitosti. To seveda velja za cele sadeže in ne zgolj sok grenivke, ki vsebuje bistveno manj vlaknin in predstavlja hiter in večji vnos sladkorja v telo (tudi če je iztisnjen svež).
Še ena pomembna spojina, ki jo vsebujejo grenivke, so flavonoidi, prav tako oksidanti, ki so prisotni v skoraj vseh vrstah citrusov. Ameriška študija iz leta 2012 je ugotovila, da flavonoidi lahko pomagajo zmanjšati nevarnost za možgansko kap pri ženskah, medtem ko nove raziskave v flavonoide razkrivajo, da bi te spojine lahko vplivale tudi na kognitivne funkcije (izboljšanje spomina) in zavirale nastanek nevrodegenerativnih bolezni, kot so multipla skleroza, Alzheimerjeva in Parkinsonova bolezen.
Kdo jih ne sme uživati?
Kot pri vsakem zdravem živilu je tudi pri grenivkah pomembna zmernost, še posebej odkar je kanadski farmakolog David Bailey leta 1989 odkril, da imajo grenivke nenavaden učinek na določena farmacevtska zdravila. Posebna spojina v grenivkah vpliva na določene encime v človeškem telesu, ki skrbijo za to, koliko bioaktivnih spojin v zdravilih preide v našo kri.
Zgodi se torej, da ljudje, ki redno uživajo grenivke (ali njihov sok), namesto normalne absorpcije zdravil doživijo prekomerno absorpcijo, kar je v praksi tako, kot če bi se predozirali. To je še posebej nevarno v primerih, da uživajo zdravila, ki vplivajo na delovanje srca, krvni pritisk in holesterol, pa tudi določena zdravila za zdravljenje raka, saj lahko »zdrava« grenivka v skrajnih situacijah povzroči celo zastoj srca in smrt.
Če redno uživate zdravila, se torej pred vključitvijo grenivk v svojo dieto najprej posvetujte s svojim osebnim zdravnikom. Ta vam bo povedal, kdaj in v kakšni količini lahko uživate v grenivkinem okusu, ali pa vam bo celo zamenjal vrsto zdravil za takšna, na katere grenivka ne vpliva.
