Gremo v hribe! A nikar v zlizanih supergah

Vedno več je ljudi, ki jih mika pohodništvo. Mnoge, žal, po nepremišljenem vzgibu, ko se zjutraj zbudijo in zaradi avtocestne gneče ter vročine ne bi šli na morje, ampak raje prvič v življenju »poskusit« osvojit kakšen hrib, kjer bo prijetnih polovico stopinj manj kot v razgretem mestu. In nato obujejo svoje zlizane teniške superge ali celo natikače, nataknejo šminkerska sončna očala, nastavijo tempo na mobilniku in gredo ... Poškodbam naproti.

Prvo pravilo pohodništva

Hoja nas spremlja v vseh obdobjih življenja. Največji učinek zagotovo dosežemo prav v naravi, ki je naše skupno telovadišče. Seveda mora biti tudi vsakdanja hoja pravilna in ekonomična in se je moramo naučiti. O pohodništvu pa se je treba dodobra podučiti! Bistvena sta gibanje po brezpotjih narave, odkrivanje sebe in poti v življenju. Pa vendarle premišljeno: z načrtom poti, vremensko sliko, primerno kondicijo in ustrezno obutvijo. 

Hoja s palicami

Hoja s palicami je vse bolj priljubljena. Tudi Vandotov junak Kekec se je, čeprav tudi zaradi bojazni pred razbojniškim Bedancem, najbolj varno počutil na sprehodih po Vitrancu ravno s palico v rokah. V zavesti ljudi se je uveljavilo prepričanje, da lahko tako storijo zase še nekaj več. Palice so vsekakor odlično pomagalo pri premagovanju poti navkreber in olajšajo delo nogam oziroma jih precej razbremenijo. Pri izbiri primernih naj nam pomaga strokovnjak! 

Zvit gleženj, kaj pa zdaj?

Zadostuje že en neroden korak in zvin gležnja je tu. Zgodi se tudi najboljšim. Pri tem se raztegnejo ali natrgajo vezi, ki skrbijo za stabilizacijo sklepa. Znaki so precej očitni, saj začutimo ostro bolečino v gležnju, bolečina pa se pojavlja tudi takrat, ko želimo na poškodovano nogo prenesti težo. Pojavijo se lahko oteklina, modrica ali rdečina. Pri zvinu gležnja obstajajo tri stopnje poškodbe: na prvi čutimo le rahlo bolečino in lahko nemoteno hodimo naprej, pri drugi lahko delno še obremenimo nogo, pri tretji pa je sklep nestabilen, hoja skorajda nemogoča, pojavi se tudi modrica. Vezi so popolnoma pretrgane, zato je treba poiskati zdravniško pomoč oziroma gleženj pravilno mobilizirati. Ne silimo naprej po poti … Pred vsako aktivnostjo se je treba dobro ogreti, ko končamo, pa raztegnemo mišice. Izredno pomembna je kakovostna obutev. Pri pohodništvu je treba vselej nositi visoke pohodne čevlje, ki varujejo gležnje. 

Ko noge postanejo težke

Utrujene noge, krči v mečih … Svoje naredi še poletna vročina: vene se razširijo, odtok krvi je slabši, kri in tekočina zastajata v spodnjih okončinah. Prva pomoč se glasi magnezij, ki sprošča mišice. Poleg napitkov ga sicer vsebujejo polnozrnata žita, fižol in oreški in velja omeniti, da je tudi prehrana zelo pomembna pred odpravo v hribe. Med potjo ne pretiravajmo oziroma ne tekmujmo v slogu »kdo bo prvi gor«, temveč prilagodimo tempo hoje svojim zmožnostim in delajmo premore med hojo navkreber. Hitreje mine tudi psihološko, da ne gledamo stalno proti cilju, ki se zdi tako oddaljen, kot da smo stalno na isti točki. Če ugotovimo, da smo se ušteli glede zahtevnosti podviga in imamo težke noge, se nemudoma obrnimo v dolino in se za planinski žig bolje pripravimo za prihodnjič. 

Spet doma ...

Bolečine v mišicah učinkovito lajšamo s toplo kopeljo z jabolčnim kisom. Na boleče predele si lahko polagamo blagodejne obkladke ali nežno vtiramo zeliščno mazilo iz arnike. Ta vsebuje snov helenalin, ki blaži mišično vnetje in pospešuje okrevanje. Dvakrat do trikrat na dan se s počasnimi krožnimi gibi masiramo tudi z ognjičevim mazilom, saj deluje podobno kot arnika in le redko povzroči alergično reakcijo. Za otečene gležnje je najbolj blagodejna vroče-hladna kopel. Noge najprej pomočimo v posodo z vročo vodo in potem še v hladno ter vse skupaj ponovimo. Pazimo, da so gležnji vselej potopljeni pod gladino. Če se v njih rada nabira voda, jim namenimo vročo kopel z raztopljeno magnezijevo soljo.

P. S.: Ste vedeli, da tople noge pospešijo prihod spanca? Lahko noč!