Pozabite na čemaž, ta (manj znana) zdravilna rastlina ima še boljši okus po česnu

Takšen okus ima tudi divje zelišče, ki sliši na ime navadna česnovka. Ker je razširjena po vsej Sloveniji, ste verjetno že kdaj naleteli nanjo, ko boste prebrali, za kaj vse je dobra, pa jo boste zagotovo želeli tudi nabrati in poskusiti. 

Pri nas zdravilna, v Ameriki preganjana

Navadna česnovka (Alliaria petiolata) je avtohtona evropska spomladanska rastlina, ki v Evropi (od Sicilije do Švedske) raste že od nekdaj in so jo naši predniki cenili tako zaradi prijetnega pikantnega okusa kot zaradi njenih zdravilnih učinkov. Uživali so jo tako revni kot višji sloji prebivalstva in jo uporabljali za blaženje težav z dihali in zajedavci. 

Ker se jim je zdela tako zdravilna, so jo koli leta 1800 evropski priseljenci odnesli tudi v Severno Ameriko, kjer pa je žal postala invazivna rastlina, saj tam ni imela naravnih sovražnikov. Poleg tega ima tudi alelopatsko lastnost, kar pomeni, da v zemljo skozi korenine izloča snovi, ki zavirajo rast drugih rastlin. Zaradi tega je Američani ne marajo in jo preganjajo kot izredno škodljivi plevel, Evropejci (in tukajšnje živali) pa v njej uživamo še danes, saj cenimo njen okus in hranilno vrednost. 

Tudi cvetovi česnovke so užitni, odprejo se od aprila do maja, drugače pa lahko rastlino nabiramo vse leto, zeleni listi poganjajo tudi v snegu. Foto: Shutterstock

Vsebuje več vitamina C kot limone in protirakave snovi

Česnovka je tako v slovenskem kot latinskem poimenovanju ime dobila po svojem vonju, saj diši po česnu, če jo zmečkamo med prsti (vsebuje namreč enake žveplene snovi kot česen), mladi listi pa imajo tudi priokus po redkvicah. Nič čudnega, saj je česnovka z njimi v sorodu, spada namreč v botanično družino križnic, kamor sodijo tudi redkvice in gorčica ter brokoli, zelje in cvetača. 

Tako kot druge križnice česnovka vsebuje dragocene zdravilne snovi glikozinolate, za katere so znanstveniki odkrili, da v zmernih koncentracijah delujejo protivnetno, pa tudi protirakavo, saj imajo sposobnost uničiti rakave celice. Podoben učinek naj bi imele tudi žveplene snovi, ki jih najdemo v česnu in česnovki. 

Poleg tega česnovka vsebuje tudi precej vitaminov – A in C (slednjega kar štirikrat več kot limone) in mineralov, klorofil, ter karotenoide in flavonoide, ki se lahko tako kot vitamin C pohvalijo z močnim antioksidativnim delovanjem, ki varujejo naše telo pred prostimi radikali in lahko pomagajo preprečevati nastanek kroničnih bolezni. 

V preteklosti so česnovko zaradi teh lastnosti uporabljali v antiseptične namene in z njo oblagali rane, odrgnine in žulje na nogah, v Angliji pa so si s svežimi listi zmasirali boleča stopala, saj jim je olajšala krče. 

Česnovko je ljudska medicina priporočala tudi za zdravljenje kolik, ledvičnih kamnov in kašlja ter sprostitev zamašenih sinusov in dihal, njeno uživanje pa naj bi spodbujalo potenje med prehladi in tako pospešilo ozdravitev. Mnogo pred iznajdbo umetnih barvil so to rastlino uporabljali tudi za barvanje oblačil, tkanino je obarvala rumeno. 

PREBERITE ŠE -> Simon Zajc, nekdanji minister, danes kmetuje in meditira: Zame je ključen notranji mir

Kdaj je česnovka strupena? 

Kot vse zdravilne rastline tudi česnovka ni povsem nedolžna, zato z njo ne smemo pretiravati. Podobno kot fižol, mandlji in koščice marelic vsebuje cianidne spojine, ki jih v majhnih koncentracijah naše telo lahko predela, v večjih koncentracijah pa ne, in takrat postanejo toksične za naše zdravje, saj škodujejo jetrom in drugim vitalnim organom. 

Da do tega ne bi prišlo, se svetuje, da česnovko uživamo kot dodatek prehrani. Lahko jo jemo vsak dan, vendar jo kombinirajmo z drugimi živili, nikar pa se je ne prenajedajmo ali izvajajmo diet z njo, na primer, da bi jo uživali v vsakem obroku in v vseh mogočih oblikah. 

Navadna česnovka je dvoletnica in v prvem letu izgleda drugače kot v drugem. Najprej jo boste prepoznali samo po srčastih in nazobčanih zelenih listih, šele naslednjo pomlad pa po belih cvetovih. Foto: Shutterstock

Kdaj in kje jo nabiramo? 

Česnovka je dvoletna rastlina, ki v prvem letu razvije liste v rozeti (ti prezimijo in ostanejo zeleni celo pod snegom), drugo leto pa spomladi zacveti in že junija odvrže semena ter se posuši. Zaradi tega ni vedno videti enako, v prvem letu so jo samo nazobčani srčasti zeleni listi, šele v drugem pa jo lahko prepoznamo po drobnih belih cvetovih, ki tvorijo socvetja. 

Zacveti, še preden ozelenijo krošnje, od aprila do maja, in v višino zraste tudi do enega metra. Rada ima vlažne kraje in tla, bogata z dušikom, zato jo najpogosteje najdemo ob rekah in potokih pa tudi na robu gozda ali ob zidovih in ograjah, saj ji prija senca. 

Užitni so vsi deli rastline, od listov do korenin. Najboljšega okusa so mladi listi in poganjki ter popki in cvetovi, saj imajo ti še prijeten okus, starejši deli rastline pa vsebujejo že več neprijetnih grenčin. Nabiramo lahko tudi plodove, dokler so mladi in mehki, dozorela semena pa nekateri uporabljajo kot nadomestek popra, saj so pekočega okusa. Korenine česnovke je najbolje izkopavati v hladnih mesecih in imajo prav tako zanimiv pekoč okus, ki ga nekateri primerjajo s hrenom, drugi pa z wasabijem. 

Kako jo pripravimo? 

Vse omenjene dele česnovke lahko uživamo surove v solatah in sendvičih, ali kuhane v prilogah (listi v kombinacija s špinačo), juhah, obarah (korenine česnovke narežemo na kocke namesto korenovk) in omakah. Nekateri sveže liste uporabijo tudi za nadeve štrukljev in zloženk. Pri kuhanju lahko česnovka razvije bolj grenak okus, zato poskusite jedem najprej dodati manjšo količino, da vam ne bo uničila celega obroka.