Če nabirate bezeg in delate sirup, bi morali nujno storiti to
Ko nastopi sezona bezgovih cvetov, se ljudje začnejo obnašati podobno, kot ko konec zime na plano pokuka regrat. Bele cvetne koške nabirajo vsepovsod, jih namakajo v sirup, fermentirajo, cvrejo in celo pečejo v kruh.
Ta aromatični dar narave, ki poleg odličnega okusa vsebuje tudi precej zdravilnih snovi, je vendar treba izkoristiti. A pretiravanje z bezgom nikakor ni dobro, saj se v vseh delih rastline skrivajo tudi toksične spojine, ki lahko povzročijo neprijetne težave in celo zastrupitve.
Prepričajte se, da nabirate pravo rastlino
V prvi vrsti je pomembno, da vemo, katero rastlino nabiramo. Z besedo bezeg pri nas označujemo črni bezeg (Sambucus niger), ki je ime dobil po svojih plodovih, saj iz belih cvetov jeseni dozorijo črne jagode. A obstaja še več vrst bezgov, ki pa niso užitne. Pri nas od teh rastejo divji bezeg (Sambucus racemosa), smrdljivi bezeg (Sambucus ebulus) in španski bezeg (Syringa vulgaris).
Španskega bezga v času cvetenja s črnim gotovo ne boste zamenjali, ker španski cveti vijolično in ima omamen, a povsem drugačen vonj, saj ni v sorodu s pravimi bezgi, ampak s pravim jasminom, forzicijo, jesenom in oljko.
Še najbolj podoben črnemu je divji bezeg, ki sicer tvori rdeče jagode, a cveti prav tako belo, vendar so njegovi cvetovi bolj kompaktni in v obliki grozdov, medtem ko cvetovi črnega bezga tvorijo široke in zgoraj ploščate koške.
Izogibajte se tudi nabiranju bezga na nizkih in majhnih grmih, saj se lahko zgodi, da boste nabrali smrdljivi bezeg. Ta ima bele cvetove, ki so zelo podobni črnemu bezgu, njegovi plodovi pa so prav tako temne barve, vendar ni primeren za uživanje, saj povzroča bruhanje.
Glavna razlika med črnim in smrdljivim bezgom je predvsem v velikosti rastline, črni bezeg zraste v visok razvejan grm, starejše rastline imajo tudi obliko dreves, medtem ko je smrdljivi bezeg nižji, bolj kot kakšna grmičasta začimbnica. Od črnega bezga se razlikuje tudi po tem, da ne oleseni in da so stebelca, ko dozorijo jagode, temno rdeča, medtem ko so pri črnem bezgu rumena.
Pazite, kje nabirate bezeg
Bezeg, ki ga nabiramo za uživanje ali zdravilne namene, mora biti tako kot vse ostale divje rastline, ki jih nameravamo vključiti v prehrano, neoporečen. To pomeni, da ne sme vsebovati pesticidov in sledi onesnaženja. Če jih vsebuje, si z njim ne bomo naredili nobene koristi, ampak bomo telo še bolj obremenili s strupi.
Tako bodite pri izbiri bezga raje izbirčni in se ne zadovoljite s prvim grmom ali drevesom, ki ga opazite ob cesti. Odpravite se raje v naravo in ga naberite tam, kjer ni blizu prometa. Pazite pa tudi na bližino njiv, saj se kmetijska škropiva rada znajdejo na bezgovih cvetovih in jagodah.
To morate vedeti med nabiranjem
Našli ste črni bezeg na odlični legi, kaj pa zdaj? Najprej morate počakati na pravo vreme. Bezgove cvetove je najbolje nabirati na sončen dan, dva dni po zadnjem dežju (to je posebej nujno, če bomo bezeg sušili za čaj). Ne hitite s prezgodnjo uro, saj se mora jutranja rosa posušiti, prav tako pa jih ne nabirajte prepozno, saj takrat medičina cvetov ni več sveža. Če želite ustvariti kar najbolj aromatične bezgove dobrote, jih nabirajte dopoldne, ko najbolj dišijo in vsebujejo največ dragocenih snovi.
Ne naberite vseh cvetov z drevesa, prvič to ni dobro za rastlino, pa tudi za čebele in druge žuželke, ki se hranijo na cvetovih, ne. In tudi vi ne boste z nabiranjem vseh prav nič profitirali, saj že en slabši cvetni košek lahko pokvari okus končne jedi.
Bodite izbirčni in nabirajte samo najlepše zdrave cvetove brez uši, to so tisti, ki so odprti, a ne prezreli. Izogibajte se takšnih, ki na dotik odpadejo ali so že rjave barve.
PREBERITE ŠE -> Kako ločimo žuželke iz bezgovih cvetov? Preizkusili smo preprost način babic, ki res deluje
To storite pred pripravo napitkov in jedi iz bezga
Zdaj pa vam zaupamo še skrivnost, ki je marsikdo ne ve, in sicer, da bi bilo za varno uživanje bezga najbolje, če bi uporabili samo bele cvetove, stebelca pa odstranili. Tudi črni bezeg namreč vsebuje strupene snovi, zaradi česar naj bi ga jedli bolj poredko, oziroma naredili zgolj nekajtedensko kuro z njim, potem pa je nujen premor, medtem ko se njegovo uživanje otrokom, nosečnicam in doječim materam povsem odsvetuje.
V vseh delih bezga, predvsem pa v lesu, lubju, koreninah, steblih, listih in jagodah, so namreč prisotne cianogene spojine in alkaloidi, ki povzročijo slabost in prebavne motnje. Zato je denimo uživanje surovih jagod nevarno. K sreči s prekuhavanjem večina strupenih snovi v bezgu razpade, tako ste lahko pomirjeni, če boste kuhali čaj iz bezgovih cvetov, delali marmelado iz črnih jagod, ali cvetove uporabili pri peki sladic. Drugače pa je s presnimi sirupi in napitki.
Bezgove cvetove za sirup raje osmukajte s stebel. Resda bo postopek priprave bolj zamuden, a se boste tako izognili zaužitju strupenih cianogenih in alkaloidnih snovi, poleg tega pa bo sirup brez stebel tudi manj grenak in bolj aromatičen. Enako storite tudi, če boste iz cvetov pripravili fermentirane napitke, kot sta šabesa in bezgov šampanjec.
PREBERITE ŠE -> TOP 15 receptov z bezgom
Zdravilni učinki bezga
Sicer pa se vam bezga ni treba bati. Poleg toksičnih snovi namreč vsebuje tudi veliko zdravilnih učinkovin. Jagode so bogate z vitaminom C in delujejo antimikrobno, raziskave so pokazale, da lahko pomagajo uničiti streptokoke bakterije in celo določene viruse gripe. Cvetovi pa vsebuje antioksidante in spojine, za katere so znanstveniki odkrili, da vplivajo na krvni sladkor in imajo antidiabetični učinek.
Tako cvetove kot jagode se že od nekdaj uporabljajo v ljudski medicini, lajšali naj bi prehladna obolenja, bolezni pljuč, kašelj, astmo in bronhitis, zbijali vročino, spodbujali potenje, imeli diuretični učinek ter celo blažili revmo.
Zato nikar ne kurite bezgovega lesa
Ker je bezeg tako vsestransko uporaben v zdravilne namene, ni nič čudnega, da so mu naši predniki pripisovali čarobno moč. Pravzaprav je ta starodavna rastlina, ki raste širom Evrope, v različnih kulturah povezana z ogromno vražami in verovanji.
Keltska plemena so verjela, da v bezgovih drevesih prebivajo nadnaravne sile, tudi vile in božanstva, ki lahko varujejo ali škodujejo človeku. Kdor je posekal bezeg, je bil kaznovan, kdor je le nabiral njegove cvetove in jagode, pa nagrajen s srečo, zdravjem in blagostanjem. Če so potrebovali bezgov les, so prej opravili obred in se poklonili naravi.
Da bi ljudje obvarovali svoj dom in družino, je vzniknila tradicija sajenja te rastline ob hiši, kar lahko še danes opazimo tudi pri nas na podeželju, kjer na skoraj vsaki kmetiji res uspeva bezeg. Ker je bezeg izredno trdoživa rastline, ki požene, tudi ko jo posekamo, je za veliko kultur simbol preporoda in življenjske moči.
PREBERTITE ŠE -> Darja Požun, zeliščarica: Narava nam postreže z najčistejšo močjo zdravja
Še do nedavnega je bilo v nekaterih kulturah tudi izrecno prepovedano kurjenje bezgovega lesa. Po izročilu zato, ker naj bi to priklicalo zle duhove, a v bistvu obstaja zelo praktičen razlog, zakaj bezgovega lesa ni dobro zažigati. Ker vsebuje nevarne cianidne snovi, se te med gorenjem izločajo v zrak, kar lahko v kuriščih v zaprtih prostorih povzroča zastrupitev.
Je bila pa bezgova palica nekoč obvezna oprema vseh, ki so želeli zanetiti ogenj, o čemer priča tudi angleško poimenovanje te rastline »elder«, ki ne pomeni samo »star«, ampak izvira iz anglosaksonske besede »aeld«, ki pomeni »zanetiti ogenj«.
Bezeg ima namreč edinstveno lastnost, njegove veje imajo mehko sredico, ki jo je izredno preprosto izdolbsti, da postanejo votle. Naši predniki so jih zato uporabljali kot piščali, s katerimi z varne razdalje razpihali ogenj.
Preberite še:
Onaplus
Postanite naš naročnik in si zagotovite dostop tudi do zaklenjenih avtorskih vsebin.
