Amarant: Če bi poznali te izjemne učinke na zdravje, bi ga zagotovo uživali vsak dan
Z besedo amarant (Amaranthus) poimenujemo skupino več kot 60 različnih rastlin iz družine ščirovk (Amaranthaceae), ki jih človeštvo uživa že tisočletja, kultivira pa okrog osem tisoč let. Užitni so tako listi in poganjki rastlin kot njihova semena, ki jih tvorijo grozdasti cvetovi različnih barv.
Semena amaranta so v svoji prehrani oboževali Inki, Maji in Azteki, ki so ga uživali tudi v verskih ritualih. Ravno slednje je bil velik razlog, da so španski kolonialisti, ki so osvajali Srednjo in Južno Ameriko, amarant videli kot škodljivo živilo in ga prepovedali, slab sloves pa se ga je nato držal stoletja in šele v zadnjem času se znova zavedamo amarantovih prednosti.
Vsebuje posebne rastlinske beljakovine, ki so najbolj podobne živalskim
Čeprav amarantu pogovorno rečemo, da je žitarica in ga primerjamo s pšenico, pa to ne drži povsem. Amarant je namreč psevdožitarica (kot ajda in kvinoja), in to ena najbolj posebnih v kraljestvu rastlin, saj vsebuje ogromno beljakovin (podobno kot pira, kamut in tef), a z eno pomembno razliko.
Beljakovine v amarantu so od vseh rastlinskih beljakovin ene najbolj podobnih živalskim beljakovinam, so razkrile raziskave. Poleg tega amarant vsebuje tudi vseh devet esencialnih aminokislin, ki jih naše telo ne more proizvesti samo, tudi lizin, ki v večini žitaric ni prisoten. Če se torej prehranjujete vegetarijansko ali vegansko, je amarant eno najboljših rastlinskih živil, ki pokrije človeške potrebe po nujnih hranilih. Dober pa je tudi za vsejedce, saj so študije pokazale, da uživanje hrane, bogate z beljakovinami, pomaga pri hujšanju.
A to še ni vse, amarant je namreč tudi bogat z dragocenimi mikrohranili, antioksidanti in vlakninami, ki še povečajo njegovo zdravilno moč. Vsebuje za človeka vitamin C ter minerale, kot so mangan, fosfor, železo, kalcij, magnezij in selen.
Mangan je še posebno pomemben za delovanje naših možganov, znanstveniki pa verjamejo, da naj bi tudi preprečeval nastanek določenih nevroloških bolezni. Poleg tega ta mineral nadzira več kot 300 encimskih reakcij v našem telesu, vključno z imunskim odzivom in nastajanjem hormonov, krvi ter kosti.
PREBERITE ŠE -> Zato je kvinoja eno najbolj zdravih živil, a samo, če jo pripravite na ta način
Če jeste amarant, boste že z eno skodelico na dan pokrili dnevne potrebe po manganu, poleg tega pa zaužili še slabo polovico dnevne potrebe po magneziju in tretjino dnevne potrebe po železu in fosforju. Magnezij podobno kot mangan nadzira skoraj 300 procesov v človeškem organizmu, med drugim skrbi za zdravje mišic in DNK, fosfor je nujen za zdrave kosti, železo pa za kri.
Potem pa so tu še antioksidanti, za katere znanstveniki že dolgo verjamejo, da so ključni v boju proti prostim radikalom, ki poškodujejo naše celice in vodijo v nastanek kroničnih bolezni. Amarant jih vsebuje veliko, med njimi je največ fenolnih kislin (predvsem galske, vanilinske in p-hidroksibenzojske), ki naj bi glede na znanstvene izsledke varovale pred nastankom srčnih bolezni in raka.
Ena izmed študij na živalih je tudi pokazala, da uživanje amaranta ščiti jetra pred poškodbami zaradi alkohola. V neki drugi študiji na živalih pa so raziskovalci ugotovili, da ima uživanje močne učinke na zniževanje holesterol, ko so z njegovimi semeni hranili kokoši, se jim je slab holesterol zmanjšal kar za 70 odstotkov, skupni pa za 30.
Kako ga uživamo
Amarant je na voljo v trgovinah z zdravo prehrano, pa tudi bolje založenih veletrgovinah. Pred uživanjem ga je treba skuhati, nekateri pa ga pred kuhanjem tudi namočijo v vodi (za dan, dva ali tri), da začne kaliti. Spodbuditev kaljenja v žitih, psevdožitih in stročnicah je smiselno, ker se pri tem aktivirajo določeni encimi, zaradi katerih postanejo žita, psevdožita in stročnice lažje prebavljive, naše telo pa iz kaljenih tudi lažje črpa hranilne snovi, kot so aminokisline.
Kaljenje in kuhanje sicer uniči manjši odstotek mikrohranil in antioksidantov, vendar je to smiselno storiti, saj obenem uniči tudi antihranila, ki jih vsebujejo psevdožita, kot sta amarant in kvinoja. Antihranila so snovi, ki našemu organizmu pravzaprav preprečujejo, da bi iz živila absorbiral vitamine, minerale in antioksidante, zato se jih je bolje znebiti s toplotno obdelavo amaranta.
Iz kuhanega amaranta lahko pripravljamo čudovite priloge, ki nadomestijo testenine, riž in kuskus. Dodajamo ga lahko v juhe, da jih zgostimo namesto rezancev ali kruha, marsikdo pa si kuhan amarant privošči tudi za zajtrk namesto kosmičev. Poda se tako v sladke kot slane jedi, saj ima oreškast okus, nekateri pa ga dodajajo tudi v smutije, da jim povečajo beljakovinsko vsebnost.
Iz kaljenega amaranta lahko meljemo tudi moko, iz katere lahko pečemo kruh in sladice, ki bodo bolj zdrave kot iz navadne bele moke, po njih pa bomo zaradi višje vsebnosti beljakovin tudi dlje siti.
PREBERITE ŠE -> Neverjetni zdravilni učinki ajde, raziskave pokazale, da preprečuje nastanek raka
Amarant kot eliksir lepote
Semena te starodavne rastline niso dobra samo za uživanje, raziskave so pokazale, da lahko ima pozitivne učinke tudi na kožo in lase, saj vsebuje skvalan, vitamin E in maščobne kisline omega-3 in omega-6, ki vse po vrsti skrbijo, da so naša koža in lasje navlaženi, nahranjeni in elastični. To je prepoznala tudi kozmetična industrija, ki predvsem olje, pridobljeno iz semen amaranta, uporablja v izdelkih proti gubam in staranju kože ter v lasni kozmetiki namenjeni krepitvi in spodbujanju rasti.