Jasna Kuljaj, voditeljica 

Foto: Bojan Puhek

»Pomaga, če stresne okoliščine sprejemaš umirjeno. Pred očmi moraš vedno imeti to, da že jutri tisto, kar ti danes povzroča stres, verjetno ne bo več tako pomembno. Lahko bi rekla, da hodim v naravo, jem zdravo hrano in grem na kavo s prijateljico, a na to raje gledam kot na začimbo življenja, ne na terapijo. Življenje je treba zastaviti tako, da je stresa čim manj, treba je odstraniti tisto, kar ti ga povzroča. Vem, da to ni lahko, za to se je treba truditi vsak dan. A treba se je spopasti z izvirom stresa, potem pa naj bo sprehod v naravo dodatek, ki polepša življenje. To mi je bližje kot ekstremni cilji, še zlasti športni, h katerim se zatekajo nekateri, da bi rešili tisto, kar jih tare.«

Boštjan Romih, voditelj 

Foto: Mateja Jordovič Potočnik

»Precej redno meditiram. Pravijo, da so zjutraj in zvečer vrata v podzavest najbolj na široko odprta, zato izkoristim ta ali pa kateri drug trenutek prostega časa, da se umirim. Doslej sem spoznal in treniral različne vrste meditacij. Imam tudi srečo, da zvečer največkrat lahko odklopim misli in zaspim. Ko stvari ne morem reševati, jih ne rešujem. Verjetno sem lahko hvaležen, da je tako. Moja žena se namreč zvečer uleže v posteljo in začne v mislih reševati težave. Seveda pa je tu še gibanje, najraje v naravi. Gorsko kolesarjenje, plezanje ali čisto običajen sprehod med drevesi ... Narava zdravi in popravi, v to globoko verjamem.« 

Tara Zupančič, voditeljica 

Foto: Katja Žagar

»Že spoznanje, da mi neka stvar, človek, okoliščina, dejavnost ali kar koli povzroča nezdrav pospešen utrip srca, težko dihanje, spremembe na telesu ali samo nespečnost, je dovolj dobra terapija. Pogosto je najhujši stres tisti, ki se ga ne zavedamo in nas tiho žre. Ko takšnega prepoznam, ga, če je le mogoče, preprosto odstranim iz življenja. Seveda je to lažje reči kot storiti, tu gre ponavadi za dolgotrajen proces. Vedno se vprašam, ali mi je tega res treba. Si to želim? Si to želi moja glava ali moja duša? Je to res tisto, kar me izpolnjuje? Če je stres nujen za doseganje ciljev, pa globoko vdihnem, grem na sprehod s seboj, ustvarjam in pretakam ideje, opazujem mačko, ko se igra, gledam navdihujoče (ali pa najbolj nesmiselne) serije, jem pico in si rečem, da je svet lep, pomembno je samo, s katere strani ga pogledaš.«

Gašper Rifelj, pevec 

Foto: osebni arhiv

»Šport mi zelo pomaga, da se sprostim in predvsem spočijem misli, zato vsaj štirikrat na teden telovadim v fitnesu ali tečem. Kot velik ljubitelj knjig sem pred kratkim prebral odlično z naslovom Ob petih vstani in svet ti bo na dlani. Posledično zdaj počasi vzpostavljam jutranjo rutino. Ko vstanem, najprej meditiram, naredim raztezne vaje in se pripravim na nov dan. Če začnem z dobrim zajtrkom, je skoraj nemogoče, da me kdo ali kaj spravi v stres. (smeh)«