Nezahtevna lepotica

Boreč (Borago officinalis) je do dober meter visoka rastlina enoletnica z rahlo bodečimi, sivo zelenimi podolgovatimi mesnatimi listi in votlim razvejenim steblom, porasla s ščetinastimi dlačicami. Izvira iz Male Azije, v Evropo naj bi jo prinesli že stari Rimljani. Znana je tudi pod imeni: boraga, zvezdna roža, lisička, murkovec. 

Iz semen rastline pridobivajo dragoceno olje. Foto: MarinaGreen/Shutterstock

Je košate grmičate rasti, a zaradi krhkega stebla potrebuje oporo. Glede rasti ni posebno zahtevna, prija pa ji sončna lega. Boreč ima močan in globok koreninski sistem, s čimer rahlja zemljo na vrtu. Najbolj preprosto je kupiti sadike, če pa se odločite za sejanje, lahko to storite že od marca. Običajno je sajenje potrebno le prvič, saj se rastline s številnimi črnimi semeni naslednja leta zasejejo kar same. Vsekakor dobrodošlo, saj boreč odganja nekatere škodljivce. Od maja do oktobra nas razveseljuje z žametnimi modrimi cvetovi. Ti se združujejo v socvetja, ki se odpirajo od zgoraj navzdol tako, da se prav vsak dan razvije nekaj cvetov. Sprva so vijoličastih odtenkov, potem pa se obarvajo modro. Vsebujejo veliko nektarja, zato jih rade obletavajo čebele in drugi opraševalci. Nekateri čebelarji sejejo boreč tudi za pašo. 


Okus po kumarah

V kulinariki se uporabljajo sveži mladi listi in cvetovi. Predvsem listi imajo prijeten osvežilen okus in vonj, podoben kumaričnemu. Prav zato se drobno narezani dobro podajo v solato in prikuhe iz kumar. Uporabljajo se tudi za vse vrste zeliščnih omak, solat, pa tudi kot dodatek rižoti in juham. Listi ne potrebujejo dolge toplotne obdelave, saj se hitro zmehčajo, zato jih običajno dodamo šele na koncu kuhanja. Sesekljane liste lahko dodamo tudi jogurtom in skutnim namazom ter zelenjavnim napitkom.

Privlačne modre cvetove, ki imajo prav tako rahel okus po kumarah, uporabljamo zlasti sveže kot okusen in dekorativen dodatek različnim jedem: solatam, zelenjavnim namazom, jogurtu. Nekaj cvetov se poda prav vsaki jedi na krožniku. Kristalizirane uporabimo tudi za krašenje tort in drugih sladic. Iz njih lahko pripravimo še aromatičen, modrikasto obarvan kis, ki popestri vsak obrok. Cvetove dodamo v jabolčni kis ter zamašeno steklenico postavimo vsaj za teden dni na sonce. Ko se kis obarva, ga po želji precedimo. 

Sveže boragine cvetove postrezite v solati, saj po okusu spominjajo na kumare. Foto: JPC-PROD/Shutterstock

Proti otožnosti

Boreč že od nekdaj cenijo zaradi zdravilnih učinkov. Uporabni so predvsem mladi listi in cvetovi. Za čaj prelijemo liste ali cvetove z vrelo vodo in pustimo stati do deset minut. Na dan popijemo do tri skodelice. Topel ali ohlajen čaj deluje kot blago pomirjevalo, blaži otožnost in žalost ter tako pomaga pri blažji depresiji. Deluje tudi protivnetno. Uporaben je za blaženje prehladnih obolenj, saj pospešuje potenje in izločanje seča, zbija vročino, umirja kašelj, lajša težave revmatikov in čisti organizem.  

Boragino olje je v kozmetiki priljubljeno za nego zrele in suhe kože. Foto: JPC-PROD/Shutterstock

Obkladki iz zmečkanih listov pomagajo pri vneti koži in odrgninah ali modricah. Z obkladki iz cvetov ponekod zdravijo vnete oči. Ljudska medicina ceni čaj tudi kot krepčilo za srce in možgane. Pripravek iz razredčenega kisa pomaga odpravljati prhljaj. Uporabiti ga je treba dvakrat tedensko. Z njim lahko izpiramo tudi nečisto kožo. Kis ali poparek lahko dodamo topli kopeli, ki deluje pomirjevalno. Iz semen pridobivajo olje, ki vsebuje večino zdravilnih učinkov rastline, bogato pa je z maščobnimi kislinami omega-3. Uporabljamo ga kot vedno dobrodošel dodatek prehrani, ker je tako hranilno pa je tudi dobra nega suhe in zrele kože, saj jo intenzivno obnavlja. 

Preberite še: