Je sedeč življenjski stil ključen za bolečine v vratnem in ledvenem delu hrbtenice?

Večinoma. Lahko so posledica slabosti določenih mišic, ki začnejo boleti pri dolgotrajnem sedenju, še zlasti na neergonomsko oblikovanem delovnem mestu (denimo neustrezna višina stola, prekratka razdalja do monitorja, postrani postavljen monitor, pihanje klime itn.). Lahko pa so tudi posledica preobremenjenosti mišic, denimo pri težkem fizičnem delu. Bolečine so lahko pri obeh skupinah vzrokov (slabost oziroma preobremenjenost mišic) presenetljivo podobne.

Kaj še lahko povzroča težave hrbtenici?

Večinoma gre za mišične bolečine zaradi slabosti ali/in preobremenjenosti mišic in neergonomskih položajev, ki jim je izpostavljeno telo pri sedenju in delu. Vzrok pa je lahko tudi drugačen: utesnitveni sindromi v hrbtenici (pritisk na hrbtenjačo in drugo živčevje v hrbteničnem kanalu), nestabilnost, vnetja, primarni in sekundarni tumorji (metastaze) itn. Poleg teh vzrokov pa gre lahko tudi za preneseno bolečino iz drugih (notranjih) organov: srca, pljuč, trebuha (ledvice, žolčnik, želodec, trebušna slinavka, velike žile itn). Srčna bolečina lahko seva med lopatici, bolezen jeter lahko povzroči sevanje v desno ramo, anevrizma trebušne aorte bolečino v križu itn.



Kaj označujeta izraza hernija in išias?

Medvretenčna ploščica (diskus) ima svoj centralni mehki del, ki ga obdaja fibrozni obroč. Ta je namenjen temu, da mehki del ostane varno centralno v diskusu, kjer opravlja svoje funkcije (blaženje, premikanje pri gibanju itn). Mehki del je nucleus pulposus, trdi obroč, ki tega obdaja, pa je annulus fibrosus. Hernija (diskus hernija) nastane takrat, ko mehki del medvretenčne ploščice zleze, zdrsi skozi trdi obroč in pritisne na eno živčno korenino ali več (ledveni del) ali/in tudi na hrbtenjačo (vratni in prsni del hrbtenice). Išias pomeni pritisk hernije (mehkega dela medvretenčne ploščice) na spodnjih delih ledvene hrbtenice, to je med četrtim in petim ledvenim vretencem ali med petim ledvenim in prvim križnim vretencem). Pri išiasu torej hernija pritisne na izstopajoči »živec« in to lahko povzroči nevrološke izpade ali pa ne (motnje senzibilnosti, moči in spremembe v refleksih), bolečina pa seva vzdolž noge. Lahko nastanejo pekoče senzacije ali mravljinčenje do goleni ali tudi v stopalu (odvisno od tega, kateri »živec« je pritisnjen in na katerem nivoju). Pri išiasu je praviloma pozitiven test na nateg dure – opne, ki obdaja živčevje: v kolenu iztegnjeno nogo pri pregledu dvignemo od podlage (tako da pokrčimo kolk) in ugotavljamo, pri katerem kotu se pojavi izžarevanje bolečine vzdolž noge (test po Lazareviću oziroma po Lasegueu).

Hernija (diskus hernija) nastane, ko mehki del medvretenčne ploščice zleze, zdrsi skozi trdi obroč in pritisne na eno živčno korenino ali več (ledveni del) ali/in tudi na hrbtenjačo (vratni in prsni del hrbtenice).

Ali težave izbruhnejo naenkrat ali so dolgo prikrite?

Odvisno od vzroka so bolečine lahko akutne, kronične, občasne s poslabšanji ali s prehodnimi ter različno dolgimi izboljšanji. Vzrok za bolečine se lahko iz težave v težavo tudi menja: ni nujno, da so vedno problem denimo mišice, lahko pride do druge bolezni, pri kateri je bolečina podobna oziroma »taka kot vedno«, vzrok se je medtem lahko spremenil. Zato mora biti zdravnik vselej na preži, da ne spregleda novega stanja oziroma okoliščin. Pri vsakem pregledu in pri vsaki težavi je treba delati vse od začetka in zmeraj izhajati iz dejstva, da ne vemo, za kaj gre oziroma kaj povzroča bolečino. Vedno je treba misliti tudi na morebitno nestabilnost, vnetje in druge vzroke (tumorji, prenesena bolečina iz notranjih organov). Pogovor z bolnikom je bistven pri postavitvi diagnoze, zdravnik si mora vzeti čas in mu prisluhniti.



Kako vemo, da gre lahko za kaj resnejšega ob bolečini v ledveni, vratni ali prsni hrbtenici?

Za ločitev vzrokov za bolečino so potrebne izkušnje zdravnika in pripravljenost predvsem poslušati bolnika. Vsako bolečino je treba med pogovorom z bolnikom »razdelati«: kakšni so intenzivnost (moteča, inhibirajoča bolečina), pogostnost, morebitno mravljinčenje, lokacija, dnevni ritem bolečine, oblika bolečine (denimo pekoča, zbadajoča, tiščoča itn.), kaj vpliva na njen nastanek, kako jo zmanjšamo, je med gibanjem ali v mirovanju, se pojavi ponoči, je vezana na dihanje, morda na fizični napor, položaje telesa in udov itn. S temi zelo natančnimi in ciljanimi vprašanji se zdravnik poskuša že v pogovoru orientirati glede morebitnega vzroka za bolečine, torej še preden bolnika pregleda ali ga pošlje na preiskave. Bolečine, ki vztrajajo, so združene z mravljinčenjem, slabostjo, so denimo nočne, pekoče itd. in trajajo več kot nekaj tednov, zahtevajo pregled pri družinskem zdravniku, ki se prvi opredeli o morebitnem vzroku in potem jih zdravi bodisi sam bodisi pošlje bolnika k specialistu.