»Bee the change« za boljši in prijaznejši svet za vse

Medexova razprava, usmerjena v prihodnost, je poudarila zavedanje o pomenu opraševalcev, ne le čebel, temveč tudi čmrljev, metuljev in muh, ki so odgovorni kar za 75 odstotkov pridelka hrane. Na okrogli mizi so direktorica Medexa Aleša Mižigoj, dr. Petra Bole, direktorica Muzejev radovljiške občine, ustanovitelj projekta Treecelet Miha Hrovat ter Ivan Esenko, pisatelj in fotograf, spregovorili, kako vsak na svojem področju, delujejo v dobrobit narave. 

V pogovoru so se dotaknili pomembnosti ozaveščanja o naravnem sobivanju, saj trenutno človek za dosego svojih ciljev nepremišljeno izrablja naravne vire. Posledica takšnega ravnanja je vsako leto 8 milijonov razseljenih ljudi, zaradi poplav in višanja gladine morja. V Evropi pa je prst na področjih, kjer se ukvarjajo z intenzivnim kmetijstvom, na primer na Nizozemskem, opustošena kar štiri metre v globino in bi potrebovala celih 100 let, da bi se obnovila. Največje težave s spremembo delovanja imajo prav gotovo v državah v razvoju, saj v želji nahraniti prebivalstvo, ne razmišljajo o ohranitvi narave. Zato je podjetje Medex sklenilo partnerstvo s Treecelet, ki v sodelovanju z lokalnim prebivalstvom sadi drevesa na Madagaskarju, v Tanzaniji in drugih območjih, kjer je človek gozdove najbolj izsekal. 

»V podjetju Medex si želimo opozarjati na teme ali delovanja, ki večkrat ostanejo prezrta, pomenijo pa ustvarjanje kvalitetnejšega družbenega okolja in boljšega sožitja z naravo,« je ob tem povedala Aleša Mižigoj, Miha Horvat pa je dejal: »S projektom Treecelet smo na misiji ustvarjanja trajnostnega in poštenega življenja s pomočjo sajenja dreves. Zelo nas veseli, da lahko našo misijo delimo s podjetji, kot je Medex, saj si delimo trajnostne vrednote.« 

Trajnostno delovanje ne zadeva le okolja, temveč ima tudi socialni in ekonomski vidik in s tem enakopravni položaj žensk v družbi, zato so v drugem delu podpisali zavezo o sodelovanju z Ženskim nogometnim klubom Radomlje, saj je ženski nogomet v Sloveniji še vedno zelo zapostavljen. Martin Kandus, direktor strategije v Medexu, in predsednica Ženskega nogometnega kluba Radomlje Andreja Leskovšek McQuarrie sta naznanila medsebojno sodelovanje, s tem sta se članska ekipa in starejša mladinska ekipa U17 preimenovali v ekipi ŽNK Radomlje Medex. Sodelovanje je rezultat skupne vizije in vrednot – strasti, pomena skupnosti, integritete, inovativnosti in trajnosti. Medex si s klubom želi zgraditi inovativno skupnost, ki bo temeljila na trajnosti. Delijo si strast do opolnomočenja žensk, zdaj pa jim bo skupno tudi ambasadorstvo čebelam prijaznega sveta, katerega del je tudi vrhunski kolesar Tadej Pogačar. 

Andreja Leskovšek McQuarrie je ob tem povedala »Iskreno se veselimo, da je Medex, podjetje svetovnega kova, prepoznal športne uspehe, vrhunski mednarodni potencial in pomen ženskega nogometa v naši družbi. Ženski nogomet je v meteornem porastu in polni tribune nogometnih stadionov po celem svetu in naše nogometašice si zaslužijo enako. Ponosni smo, da je Medex v Ženskem nogometnem klubu Radomlje prepoznal partnerja, s katerim deli vrednote in vizijo za boljši in prijaznejši svet, kar nam predstavlja še posebej lepo darilo ob deseti obletnici delovanja kluba. Medex z generalnim pokroviteljstvom omogoča nadaljnjo rast ter uspehe načrtnega in strokovnega dela v ŽNK Radomlje, obenem pa osvetljuje pot tudi drugim uspešnim slovenskim podjetjem, da prepoznajo širši pomen sinergije med družbeno odgovornostjo s podporo dekletom v nogometu in uspešnim poslovanjem. Skupaj z Medexom ponosno uresničujemo moto "Bee the Change".« 

Za vse, ki si želijo izvedeti več o pomembnem poslanstvu čebel, pa je pri Čebelarskem muzeju Radovljica pravkar izšla knjiga Svet opraševalcev. »Skupaj z Ivanom Esenkom in dr. Andrejem Šaleharjem v knjigi predstavimo zanimiv in raznolik svet opraševalcev ter medsebojne odnose med opraševalci in rastlinami, ki jih ti oprašujejo. Me rastlinami in opraševalci poteka prava ljubezenska zgodba, saj rastline s svojim izgledom, vonjem in barvami prav zapeljujejo opraševalce in tako poskrbijo za svoj obstanek,« je povedala dr. Petra Bole, Ivan Esenko pa je na to dodal: »O ogroženosti opraševalcev se žal pogovarjamo šele takrat, ko so ti že zares ogroženi. Žal je takrat škoda največkrat težko popravljiva, zato je osveščanje javnosti nujno. Eden od načinov je tudi literatura, ki na poljuden in strokoven način predstavlja svet prijaznih žuželk, brez katerih bi se kolesje življenja kot ga poznamo, ustavilo.«