Izpoved bolnice s hudo žensko boleznijo, o kateri se premalo govori: Bala sem se, da imam raka
»Ves čas čutim bolečine. V maternici, okoli medenice. Včasih se mi bolečine raztezajo celo navzdol po stegnih,« je pred nekaj dnevi iskreno o svoji bolezni spregovorila britanska televizijska voditeljica BBC-ja Naga Munchetty. Javno je razkrila, da je trajalo več desetletji, da so zdravniki njene bolečine končno vzeli resno in ji diagnosticirali adenomiozo.
Bolnicam rečejo, naj potrpijo in ne pretiravajo
Adenomioza je sprememba na maternici, ki povzroča kronične bolečine (predvsem v področju medenice), močne in nevarne krvavitve, ovira lahko zanositev ali povzroča spontani splav in jo je zelo težko zdraviti. Je stanje, pri katerem maternični sluznici (endometriju) podobno tkivo začne rasti v mišični steni maternice (miometriju). Adenomioza je lahko razpršena (difuzna) ali žariščna (fokalna), kar pomeni, da se lahko širi po maternici ali pa je združena v skupine.
BBC-jeva voditeljica žal še zdaleč ni ena redkih žensk, ki ji je ta manj znana bolezen leta uničevala življenje. Po svetu se na milijone žensk sooča s tem kroničnim stanjem, za katerega znanost še nima pravih odgovorov. Ker se simptomi adenomioze prekrivajo z endometriozo, o kateri se prav tako govori premalo, se veliko bolnic počuti preslišanih, od zdravnikov so odpravljene s protibolečinskimi tabletami, ali huje, z besedami, da naj potrpijo in ne pretiravajo.
PREBERITE ŠE -> Sonja Javornik iskreno o endometriozi: Grizla sem si roko, da sem preusmerila bolečino
Vendar simptomi adenomioze niso nobena izmišljotina »preobčutljivih« žensk. Za njo zboli med 20 in 35 odstotkov žensk, na svoji spletni strani opozarja Endozavest, Društvo za ozaveščanje o endometriozi, kjer so tudi zapisali: »Pred 40. letom starosti za adenomiozo zbolita dve od desetih žensk, med 40. in 50. letom pa se pojavnost poveča na osem od desetih žensk. Ker ni enotne definicije in diagnostičnih meril, ki bi temeljila na neinvazivnih diagnostičnih testih, je pojavnost adenomioze težko določiti.«
Zamenjala pet vložkov na uro
»V roku treh let sem bila dvakrat noseča in po drugem porodu, ko sem bila stara 35 let, sem začela čutiti hude bolečine vsakič, ko sem dobila menstruacijo. Šla sem zdravniku, kjer so mi povedali, da so to normalne menstrualne bolečine, zato sem se poskusila navaditi na nelagodje,« se je na izpoved britanske voditeljice odzvala 44-letna Britanka Karen Dugmore. Med pandemijo se ji je zdravstveno stanje bistveno poslabšalo, med mesečnim perilom je krvavela tako močno, da je porabila pet higienskih vložkov na uro, ker je izgubljala toliko krvi, pa je postala tudi slabokrvna, so zapisali v britanskem časniku The Guardian, kjer so zbrali pričevanja bralk, ki so se prepoznale v diagnozi BBC-jeve voditeljice.
PREBERITE ŠE -> Slovenke o endometriozi: Krvavela sem tudi po tri tedne
Britanka Karen je imela srečo, ker so ji po hudih krvavitvah adenomiozo diagnosticirali razmeroma hitro, v osmih mesecih, čeprav prej nekaj let njenih bolečin niso jemali resno. Veliko dlje pa je odgovore iskala 50-letna Britanka Sarah, ki so ji zdravniki šele pri 43 letih – po skoraj treh desetletjih hudih bolečin in krvavitev, ki jih je trpela od 14. leta starosti – končno povedali, kaj so vzroki njenih težav.
»Že zelo zgodaj sem dobila kontracepcijske tablete, ki naj bi zmanjšale moje krvavitve, a bolečine so bile vseeno prisotne vsak dan. Bile so tako hude, da sem bila pogosto vsa skrčena od njih, včasih se mi je to zgodilo tudi sredi ulice. Ker so bile bolečine prisotne v predelu medenice, so mi tja povsem po nepotrebnem injicirali steroide. Vse življenje sem jemala protibolečinska zdravila, zdravniki so mi celo rekli, da imam sindrom razdražljivega črevesja, pa nič od tega ni bilo res. Zaradi adenomioze je moja maternica pritiskala na druge organe,« je razložila Sarah.
Simptomi in vzroki za nastanek adenomioze
Bolečine v medenici, močne menstrualne krvavitve, boleče menstruacije in menstrualni krči, napihnjenost, celo bolečine pri spolnih odnosih in težave z zanositvijo ter spontani splavi so vse lahko simptomi adenomioze, opozarjajo na Endozavesti, še večji problem pa je, kadar simptomov sploh ni. Ameriški neprofitni akademski center za medicino Cleveland Clinic navaja, da kar ena od treh oseb z adenomiozo nima izraženih nobenih težav, tako da niti ne vedo, da jo imajo.
Tudi razlogi, zakaj se adenomioza pojavi pri določenih ženskah, še niso znani, kar pomeni, da nismo bližje njenemu preprečevanju. Določene raziskave so sicer ugotovile nekaj povezav, ki so skupne osebam z adenomiozo, in nekateri strokovnjaki menijo, da bi to lahko bili dejavniki tveganja za njen razvoj. Med njimi so: nosečnost (pri čemer sta prekinitev nosečnosti in porod s carskim rezom zaradi uporabe kirurških instrumentov v maternici, ki lahko potisnejo celice sluznice v mišico, bolj verjetna dejavnika), daljša izpostavljenost estrogenu (zgodnji čas prve menstruacije), kratki menstruacijski ciklusi in prekomerna teža.
PREBERITE ŠE -> Bojana Ksela Rose o endometriozi in nosečnosti: Bila sem zelo jezna ženska, škodilo je že mojemu zdravju
Diagnosticiranje adenomioze
Do pred kratkim je bil velik problem odkrivanja adenomioze tudi ta, da je bil edini način dokončnega diagnosticiranja histerektomija ali kirurška odstranitev maternice. Vendar pa napredki v tehnologiji zdaj zdravnikom omogočajo, da sum na adenomiozo potrdijo tudi z vaginalnim ultrazvokom ali magnetno resonanco, dokončno pa jo nato diagnosticirajo z ultrazvočno vodeno biopsijo, navajajo na spletni strani Endozavest, in ženske pozivajo, naj se ne bojijo spregovoriti z izbranim ginekologom in prositi za natančen pregled.
Že postavitev prave diagnoze je velika odrešitev številnim ženskam, ki so se leta vrtele v krogu nepojasnjenih bolečin. Kot je The Guardianu zaupala 38-letna Emma Lewis-Kalubowila, je končno izvedeti, kaj je resnični vzrok tvojih težav, zelo osvobajajoče. »Preden so mi diagnosticirali adenomiozo, zanjo nisem še nikoli slišala. Pred šestimi ali sedmimi leti so mi odkrili endometriozo, a po nekaj porodih so se občutki v mojem telesu spremenili. Bila sem napihnjen, moj trebuh je bil napet in občutljiv na dotik. Bolečine, ki sem jih občutila, so bile drugačne od tistih, ki mi jih je povzročala endometrioza, in bala sem se, da gre za kaj hudega,« je povedala.
Ko so ji z magnetno resonanco potrdili še prisotnost adenomioze (pojavi se lahko namreč sočasno z endometriozo, kar 70 odstotkov bolnic ima obe bolezni), ji je kljub težavam, ki ji jih je povzročala, na nek način odleglo. »Počutila sem se veliko bolje, ker sem vedela, kaj mi je. Razblinilo je moje strahove, saj sem bila prestrašena, da moji simptomi kažejo na raka jajčnikov ali maternice. Pred diagnozo so me pošiljali od Poncija do Pilata, zato res pomaga, ko slišiš, da imajo tudi druge osebe podobne težave kot ti,« je dejala Emma.
PREBERITE ŠE -> Slovenka, ki je v času epidemije doživela spontani splav in prestala kalvarijo
Zdravljenje
In kaj lahko bolnice pričakujejo, ko jim končno odkrijejo adenomiozo? Najbolj učinkovito in standardno zdravljenje je trenutno še vedno kirurška odstranitev maternice ali histerektomija. Za ženske, ki že imajo otroke, je odločitev za ta invazivni poseg nekoliko lažja, kot je povedala Sarah, ki pri 50 letih in dveh otrocih ni več načrtovala nove zanositve: »Histerektomija je povsem odpravila moje bolečine.«
Za veliko žensk pa odločitev ni tako preprosta. 38-letna Emma simptome trenutno blaži z Ibuprofenom. »Poskusila sem tudi zamenjati kontracepcijo, da vidim, če bi druge tabletke bolje vplivale name. Še vedno so dnevi, ko se zaradi bolečin samo zvijam v postelji, a lahko živim s tem. Predvsem sem hvaležna, da imajo moji simptomi končno ime,« je povedala.
Ker bi lahko bil eden izmed povzročiteljev adenomioze estrogen, simptomi te bolezni pri nekaterih bolnicah izginejo v času menopavze. To pot je izbrala tudi 44-letna Karen, ki ji bodo z injekcijami medicinsko sprožili začetek menopavze, čeprav se boji, da je edina odrešitev za njene konstantne bolečine histerektomija.
Kaj pa, če ne želiš odstraniti maternice?
Obstajajo sicer tudi druge kirurške možnosti, ki niso tako dokončne, kot je odstranitev maternice, in sicer popolno izrezanje (ekscizija) adenomioze, citoreduktivna operacija ali nepopolna odstranitev lezije in neekscizijske tehnike, a pri njih ni nujno, da bodo po posegih vsi simptomi izginili, prav tako pa niso primerni za bolnice, pri katerih je adenomioza že zelo napredovala.
Veliko žensk, zlasti mlajših, se (vsaj na začetku) za lajšanje težav, povezanih s krvavitvami in bolečinami, še vedno raje odloči za analgetike in kontracepcijske tablete, »čeprav je podatkov iz študij, ki bi dokazovali učinkovitost pri adenomiozi, malo,« opozarjajo pri Endozavesti in navajajo: »Najbolj raziskana ostaja Mirena, pri kateri obstajajo študije, ki kažejo, da je ta lahko enako koristna kot histerektomija (in očitno je reverzibilnost Mirene za prihodnjo plodnost pogosto zaželena). Zdravila, kot so zoladex in danazol (antiestrogeni), naj bi bila prav tako v pomoč ženskam z adenomiozo, čeprav neželeni učinki teh zdravil in omejen čas njihove uporabe omejujejo njihovo uporabnost.«
PREBERITE ŠE -> Slovenka, ki je zanosila po 20 letih neplodnosti: Zdravniki so nad mano obupali
Posledice nezdravljenja
Diagnosticiranje in zdravljenje te premalo poznane ženske bolezni je nujno, saj lahko poleg bolečin in zmanjšanja kvalitete življenja tudi resno ogrozi zdravje – močne krvavitve lahko povzročijo nevarno slabokrvnost, katere posledica so utrujenost in slaba imunska odpornost. Prav tako lahko negativno vpliva na zanositev, donositev in porod otroka. Kot so v izpovedih povedale bolnice, pa je dobiti pravo diagnozo, četudi še ne poznamo najbolj ugodnih načinov zdravljenja, osvobajajoče, ker lahko končno začneš živeti brez nepojasnjenih strahov in poiščeš pravo pomoč.
