Aluminij: Zakaj je tako nevaren in kako zaide v telo?
Aluminij je lahka kovina srebrnobele barve, ki jo v periodnem sistemu označujemo s simbolom Al. Je tretji najbolj pogosto zastopan element v Zemljini skorji. Ne le, da je njegova prisotnost v človeškem telesu povsem nepotrebna, aluminij je v telesu tujek, ki ima lahko zelo škodljiv vpliv na številne procese, ki se v njem odvijajo. Po nevarnih učinkih je primerljiv s težkimi kovinami.
V današnjih časih lahko aluminij v naše telo zaide iz najrazličnejših virov. Znanstveniki so ugotovili, da ima večina ljudi v telesu prevelike količine tega elementa. Iz poročila, ki so ga pripravili nemški uradniki, izhaja, da v povprečju zaužijemo več aluminija, kot bi bilo varno za naše zdravje. Več aluminija, kot se znajde v našem telesu, večje razdejanje to lahko povzroči.
Povečuje tveganje za razvoj demence in Alzheimerjeve bolezni
Zakaj aluminij predstavlja takšno grožnjo za naše zdravje? Aluminij lahko iz telesa izpodriva vitamine in minerale, ki jih potrebujemo, kot so kalcij, železo, magnezij, fosfor, vitamin B1 in vitamin B12, poleg tega pa lahko ovira številne encimske procese. Visoke vrednosti aluminija v telesu negativno vplivajo na delovanje osrednjega in perifernega živčnega sistema ter povzročajo poškodbe živčevja in motnje spomina.
V 70. letih prejšnjega stoletja so znanstveniki v sklopu raziskave pod drobnogled vzeli možgane ljudi, ki so zboleli za Alzheimerjevo boleznijo, in tiste, ki te bolezni niso imeli. Ugotovili so, da so bile povprečne koncentracije aluminija precej višje v možganih ljudi z Alzheimerjevo boleznijo. Povečane ravni aluminija v možganih so bile zaznane tudi pri bolnikih z demenco.
Aluminij je še posebej škodljiv za možgane, saj ovira njihov normalni razvoj in obnovo, poslabšuje spomin, slabi možganske centre, ki so odgovorni za branje in učenje, ter povzroča čustveno neravnovesje. Poleg tega lahko povzroča tudi druge bolezni, kot so rak na dojkah, multipla skleroza, alergije in Crohnova bolezen. Zaznani so bili tudi njegovi škodljivi vplivi na ledvice, mišice in kosti.
Nevarnost predstavljajo aluminijasta posoda, konzerve in pločevinke
Ljudje se velikokrat niti ne zavedamo, od kod vse lahko aluminij zaide v naše telo, zato velja omeniti nekatere najbolj običajne vire, da bi se jim lahko v največji meri izognili. Aluminij lahko v hrano in pijačo, ki jo zaužijemo, zaide prek embalaže in posode, v kateri je ta shranjena/pripravljena. Iz posode iz aluminija se lahko v hrano sproščajo mikro delci aluminija – sploh če po njej vmes podrgnemo s kovinskim priborom. Tako posodo je priporočljivo zamenjati z emajlirano.
Vir te škodljive kovine je lahko tudi pijača, ki jo pijemo iz pločevinke (na primer sladke gazirane pijače in pivo). Tudi živila in kozmetični produkti, ki so zapakirani v aluminijasti embalaži, so lahko škodljivi. To so razne konzerve in tube (na primer s paradižnikovo mezgo). Tudi delčki kuhinjske aluminijaste folije lahko zaidejo v hrano, v katero je ta zavita, še posebej če je ta slana ali kisla.
Nekatera živila lahko tudi sama po sebi predstavljajo vir aluminija. Aluminijev silikat je lahko prisoten v kakavu, pecilnem prašku in rafinirani soli, kamor ga dodajajo, da bi preprečili navlažitev in strjevanje delcev. Aluminijev fosfat je kot emulgator prisoten v topljenem siru, aluminijev sulfat pa uporabljajo za beljenje moke.
PREBERITE ŠE -> Starši, to se dogaja z možgani vaših otrok, ko gledajo v zaslon
Lahko je prisoten tudi v dezodorantih in zobni pasti
Tudi predelana hrana je lahko vir aluminija, saj ga proizvajalci tja dodajajo, da služi kot emulgator ali barvilo. Pridelek, ki je rasel na tleh, ki so bila onesnažena z večjimi koncentracijami aluminija, lahko prav tako predstavlja nevarnost za zdravje. Industrijsko pridelano meso je pogosto obremenjeno z veterinarskimi zdravili, v katerih je prav tako prisoten aluminij. Da bi se izognili temu toksinu, je tako smiselno v čim večji meri jesti nepredelano in ekološko pridelano hrano.
Aluminij lahko najdemo tudi v dezodorantih, kjer je prisoten v obliki aluminijevih soli. Proizvajalci ga tja dodajajo, da bi izboljšali antiperspirantivne učinke. Na tak način lahko v telo preko kože vnesemo večje količine aluminija in znanstveno dokazano je že bilo, da lahko to pri ženskah čez čas vodi do razvoja raka na dojki.
Aluminij je lahko dodan tudi zobnim pastam, kjer je običajno prisoten v obliki aluminijevega hidroksida. Aluminij je prisoten tudi v skoraj vseh cepivih, kamor ga dodajajo, da bi na cenovno ugoden način spodbudili imunski odziv, najdemo pa ga tudi v zdravilih, še posebej v tistih, ki so namenjena zmanjševanju kisline v želodcu.
Izločimo ga lahko z vitaminom C in potenjem
Ne glede na to, koliko aluminija smo v dosedanjem življenju vnesli v telo, pa lahko s spremenjenimi življenjskimi navadami čez čas rešimo ali vsaj zelo izboljšamo situacijo. Prvi korak je, da se odločimo, da bomo čim bolj zmanjšali njegov vnos in se izognili najbolj rizičnim izdelkom.
Da bi spodbudili izločanje aluminija iz telesa, si lahko pomagamo na naslednje načine. Povečamo vnos vitamina C, ki spodbuja detoksikacijo. Pomembno je tudi, da vsak dan popijemo dovolj vode in se redno rekreiramo, saj se s potenjem iz telesa izločajo strupi.
PREBERITE ŠE -> Nam sol res škoduje? Pomembno je, kakšno izberemo
Škodljive snovi, ki vstopajo v naše telo, kot je aluminij, lahko sprožijo oksidativni stres, ta pa je lahko povzročitelj številnih bolezni in zdravstvenih težav. Proti temu pojavu se lahko učinkovito borimo z antioksidanti, med katerimi po svoji učinkovitosti izstopa glutation. Telo ga lahko tvori samo ob prisotnosti žvepla, z njim pa sta bogata česen in čebula, zato ju je smiselno redno uživati.
Pri izločanju toksinov iz telesa pomagajo tudi živila, ki vsebujejo silicij. Sicer pa tudi vitamin D pomaga izločiti strupe iz telesa, zato je dobro, če se vsak dan za kratek čas izpostavimo sončnim žarkom in ga dobimo na naraven način, v jesensko-zimskem času, ko intenzivnost sončnega sevanja ni zadostna, pa lahko podoben učinek dosežemo s prehranskimi dopolnili. Med prehranska dopolnila, ki pomagajo pri detoksikaciji, sodita tudi MSM in NAC. Nivo glutationa dokazano pomaga dvigniti tudi kurkumin, ki ga najdemo v kurkumi.
