Ali se zavedate, kakšne posledice vam pušča dolgotrajni stres?

Stres je odziv posameznika na različne notranje in zunanje dražljaje. Vsak posameznik ga dojema drugače in ne vedno nujno negativno. Nekaj stresa je celo dobrodošlo in pri marsikom deluje spodbudno. Težava nastane, ko se kopiči in njegove posledice začnejo najedati posameznikovo zdravje – tako telesno kot duševno. Zaradi dolgotrajne izpostavljenosti stresu lahko tudi zbolimo.

Najpogostejše posledice stresa so:

• prebavne motnje: čir, driska, zaprtost, izguba teka, pretirana ješčnost, zgaga, slabost, bruhanje;

• motnje srca in ožilja: visok krvni tlak, motnje srčnega utripa;

• motnje imunskega sistema: revmatoidni artritis, sladkorna bolezen, nekatera rakava obolenja, alergije;

• motnje mišičnega sistema: mišični krči, bolečine v vratu in hrbtu;

• motnje dihal: pogosti prehladi, astma;

• duševne motnje: zloraba psihoaktivnih snovi in posledična odvisnost, anksiozne motnje in depresija.

(Vir: Mojca Zvezdana Dernovšek, Mateja Gorenc, Helena Jeriček, Ko te strese stres: kako prepoznati in zdraviti stresne, anksiozne in depresivne motnje, 2006)

Nova dimenzije stresa kot posledica covida-19

V dlje časa trajajočih izrednih in negotovih situacijah, kot je epidemija, se običajno doživljanje stresa poveča, lahko pa pride tudi do trenutne prilagoditve, zlasti če stresorji ostajajo na podobni, čeprav višji ravni ali se višajo postopoma. To je dokazala tudi obsežna panelna SI-PANDA raziskava o vplivu pandemije na življenje, ki je potekala v različnih valovih v obdobju od 4. 12. 2020 do 10. 12. 2021.

V celotnem obdobju je delež oseb, ki stres doživljajo vsakodnevno ali pogosto, razmeroma stabilen in znaša od 20 do 24,8 %. Podobno časovno konsistentnost kažejo tudi deleži oseb, ki doživljajo stres občasno, zelo redko.

Anketiranci so kot najpogostejši razlog za stres v vseh zadnjih petih valovih raziskave navajali obremenitve na delovnem mestu (v 19. valu 37,7 %). Sledita zaskrbljenost zaradi neresničnih informacij glede virusa SARS-CoV-2 (34,8 %) in zaskrbljenost zaradi negotove finančne prihodnosti (31,7 %).

Posledice covidnega stresa so se odražale tudi na naših prehranjevalnih navadah. Znano je namreč, da lahko posamezniki v stresnih situacijah razvijejo močno željo po hrani, ki se razlikuje od normalnega občutka lakote in je povezana z vnosom živil, ki vplivajo na dvig razpoloženja, ugotavlja omenjena raziskava. Ta je zaznala tako pozitivne kot negativne spremembe prehranjevanja. 

Od vprašanih so se 14,3 % poslabšale navade v prehranjevanju med pandemijo, medtem ko jih je približno enakemu deležu (13,5 %) uspelo izboljšati. Prehranske navade so se najbolj poslabšale v skupini oseb z ocenjeno depresivno motnjo in težavami v duševnem zdravju ter med najmlajšimi odraslimi v starostni skupini 18 do 29 let. Pričakovano so se prehranske navade bolj poslabšale v skupini oseb, ki so finančno ranljivejše in so se znašle v slabšem finančnem položaju, še pišejo na NIJZ.

Pogosta posledica stresa: neznosna zgaga

Kot že omenjeno, se stres lahko pri različnih posameznikih izraža različno. Tudi tako, da nekateri podležejo slabšim življenjskim navadam, med katere sodi tudi prehrana. In če neuravnoteženemu življenjskemu slogu prištejemo tudi stres, lahko zapademo v začaran krog, ki vodi do novih težav. Med te sodi tudi gastroezofagealna refluksna bolezen (GERB), za katero trpi kar 20–30 odstotkov odraslih razvitega sveta.

Eden glavnih simptomov GERB-a je zgaga, ki jo občutimo kot pekoč občutek v požiralniku in jo pogosto spremlja tudi bolečina v zgornjem delu trebuha. Prav nezdrav življenjski slog (stres, alkohol, kajenje, čezmerna telesna teža) in nezdrava prehrana sodita med glavne dejavnike tveganja za razvoj GERB-a.

Simptomi se pojavljajo podnevi in ponoči, zato lahko ponavljajoča se zgaga temeljito zagreni življenje tistim, ki jo občutijo, in jim tako preprečuje, da bi nemoteno preživeli dan in noč. Bolniki z GERB-om kakovost svojega življenja ocenjujejo enako ali slabše kot bolniki z boleznimi srca in sladkorni bolniki.

Kako se uspešno zoperstaviti zgagi

Z zgago se lahko uspešno spopademo najprej tako, da spremenimo svoj življenjski slog, odstranimo slabe navade (kajenje, čezmerno uživanje alkohola in kofeina) ter se posvetimo svojemu telesnemu in duševnemu zdravju.

Če imate težave z zgago kljub spremembam življenjskega sloga in to vpliva na vašo storilnost doma ali na delovnem mestu, si lahko pomagate z zdravili brez recepta. Med najbolj uporabljenimi so zaviralci protonske črpalke, ki zmanjšajo izločanje želodčne kisline in s tem tudi vnetje sluznice v želodcu in dvanajstniku ter omogočijo hitrejše celjenje morebitnih poškodb sluznice (erozije, ulkusi). S temi zdravili lahko preprečimo tudi ponovitev teh bolezni.

Najbolj učinkovita rešitev¹

Zdravilo Nolpaza control vsebuje zdravilno učinkovino pantoprazol in je edini zaviralec protonske črpalke, ki je na voljo brez recepta. Gre za najučinkovitejše¹ in varno zdravilo za dolgotrajno rešitev težav z zgago. Učinkuje 24 ur, torej tudi ponoči, za kar je treba zaužiti samo 1 tableto.

Zdravilo Nolpaza control je primerno za vse, ki imajo pogoste simptome, tudi za tiste, ki sočasno jemljejo več zdravil še za druge težave. Farmacevti in potrošniki ji zaupajo že več kot 10 let.

Več na www.nolpaza-control.si

 ¹Savarino V., Di Mario F., Scarpignato C. Proton pump inhibitors in GORD. An overview of their pharmacology, efficacy and safety. Pharmacol Res 2009; 59: 135–53.

Če našteti ukrepi ne pomagajo, je smiseln obisk osebnega zdravnika in po njegovi presoji specialista.

Besedilo obravnava zdravilo brez recepta. Pred uporabo natančno preberite navodilo! O tveganju in neželenih stranskih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali s farmacevtom.

Naročnik oglasa je Krka, d. d., Novo mesto.