Ne več kot za stisnjeno pest veliko mišico v prsnem košu, ki vsak dan stotisočkrat utripne in prečrpa več kot osem tisoč litrov krvi, jemljemo za samoumevno. Dokler deluje pravilno. A dejstvo je, da med naraščajočimi boleznimi v zahodnem svetu izstopajo srčne in žilne. Obstajajo dejavniki tveganja, na katere nimamo pretiranega vpliva, kot so dednost, starost in spol, a večino srčno-žilnih bolezni pridelamo sami in so posledica nezdravega življenjskega sloga s previsoko telesno težo, čezmernim uživanjem soli, premalo telesne dejavnosti in neuspešnim spopadanjem s stresom. 

Preveč prezgodnjih smrti

Dolgo je veljalo, da smo ženske zaradi učinkovanja spolnih hormonov estrogena in progesterona zaščitene pred nevarnostmi številnih bolezni, ki prizadenejo bodisi srce bodisi ožilje ali oboje, vendar je bolj res, da ženske obolevamo za boleznimi srca približno z zamikom deset let za moškimi. Zgovoren je podatek, da zaradi srčno-žilnih bolezni umre več žensk, kot še, da predstavljajo več prezgodnjih smrti kot vsa rakava obolenja – pri ženskah okoli 45 odstotkov. 



Napredovana ateroskleroza

Bolezni srca se prepletajo, izstopajo angina pektoris, srčni infarkt in srčno popuščanje, možganska kap in gangrena na spodnjih okončinah. So posledica napredovane ateroskleroze, po domače prizadetosti arterij na srcu in vratnih ter možganskih arterij. V procesu ateroskleroze, ki poteka od otroštva, se začnejo na notranji steni arterij postopno in dolgo brez opozorilnih znakov odlagati krvne maščobe, holesterol, kjer nastane aterosklerotična obloga ali leha, kamor se odlaga tudi kalcij. Na spremenjeno steno arterij se lepijo krvne ploščice in nastane krvni strdek, ki lahko deloma ali popolnoma zapre notranjost arterije. Zožitev žil vodi do slabše prekrvitve in oskrbe telesnih organov s kisikom ter hranljivimi snovmi. Spremembe se lahko hkrati dogajajo na različnih delih v telesu ali samo na posameznih žilah.

Holesterol ima dva obraza

Ko govorimo o koncentraciji maščob v krvi, je dejstvo, da ima dve tretjini odraslih Slovenk in Slovencev povišano vrednost holesterola v krvi. »Holesterol seveda ni zgolj škodljivec, temveč je nujno potrebna sestavina našega telesa. Je vosku podobna snov, ki lahko nastane v jetrih, kar nekaj pa ga telo dobi s hrano. V vodi je netopen, zato se po krvi prenaša vezan v spojine, ki jih imenujemo lipoproteini. Ločimo LDL-lipoproteine z majhno gostoto, VLDL-lipoproteine z zelo majhno gostoto in HDLlipoproteine z veliko gostoto,« je za Ono že pojasnila Jarmila Trček Breznikar, dr. med., specialistka družinske medicine, iz ZD Ljubljana Šentvid. Zaradi ugotovitve, da podpirajo napredovanje ateroskleroze predvsem nasičene maščobne kisline v maščobah živalskega izvora, si moramo prizadevati, da jih je v prehrani čim manj, največ 10 odstotkov. Potrebno energijo iz maščob krijmo s tistimi, ki vsebujejo enkrat ali večkrat nenasičene maščobne kisline, ki so ugodnejše za raven holesterola v krvi. 

Foto: Explode/Shutterstock

Proč s trebušnim maščevjem

Ob tem je dobro prisluhniti strokovnjakom, ki svetujejo, da nima smisla močno omejevati delež zaužitih maščob, ker to bistveno ne vpliva na znižanje telesne teže, saj se v daljšem časovnem obdobju vzporedno poveča količina zaužitih ogljikovih hidratov. Modreje je v raznovrstni dnevni prehrani povečati delež beljakovin – s čimer zmanjšamo delež ogljikovih hidratov –, saj je njihova nasitna vrednost večja, zmanjša se količina zaužite hrane in preprečuje debelost. Kajti vemo, da je prav povečana telesna teža, zlasti zaradi moške debelosti, to je povečanega obsega trebuha, pomemben dejavnik tveganja za nastanek ateroskleroze. Pri moški, trebušni debelosti, ki jo poznamo tudi pri ženskah, je razmerje obsega trebuha in bokov večje od 0,95 pri moških in večje kot 0,85 pri ženskah. Trebušna debelost je pomembnejši dejavnik tveganja za nastanek ateroskleroze kot splošna debelost, ki jo lahko ocenimo z indeksom telesne mase. Indeks telesne mase naj bo pod 20, vsekakor pa pod 25.

Povišan krvni tlak

Bolezen, ki ubija potiho, je tudi dolgotrajno previsok krvni tlak. O tem, kako pogosta je arterijska hipertenzija v Sloveniji, priča podatek, da ima več kot 50 odstotkov odraslih povišan krvni tlak. »Več kot 90 odstotkov vseh primerov previsokega krvnega tlaka je esencialna arterijska hipertenzija. Veliko vlogo pri nastanku imajo ustrezni geni, a ne dovolj. Pomemben je vpliv dejavnikov tveganja in če so prisotni več deset let, je bolezen tu,« je za Ono dejal prof. dr. Rok Accetto, dr. med., specialist interne medicine in hipertenziologije. »Ker dejanskega vzroka ne poznamo, zdravljenje ni vzročno, ampak simptomatsko. Bolezni zato ne pozdravimo, z ustreznim in uspešnim obvladovanjem uspešno preprečimo razvoj najhujše oblike hipertenzije, ki jo imenujemo maligna hipertenzija in nezdravljena vodi v smrt. Preprečimo tudi razvoj okvare tarčnih organov, kot so možgani, srce, ledvice, žile, ali upočasnimo napredovanje.« 

Foto: ldutko/Shutterstock

 DOBRO JE VEDETI 
Holesterol Pri zdravem odraslem človeku je priporočena vrednost skupnega holesterola pod 5 mmol/l, holesterola LDL pa pod 3 mmol/l. Vrednost trigliceridov naj bi bila pod 1,7 mmol/l, vrednost HDL nad 1 mmol/l pri moških in nad 1,2 mmol/l pri ženskah. Pri bolnikih z že razvito boleznijo srca in žilja, sladkorno boleznijo ali močno povečanimi vrednostmi krvnih maščob so priporočene ciljne vrednosti nižje: skupni holesterol manj kot 4 mmol/l, LDL-holesterol manj kot 2 mol/l. 
Krvni tlak Tveganje za srčno-žilni dogodek se začne povečevati, ko krvni tlak preseže 120/80 mm Hg. O zvišanem krvnem tlaku govorimo, če je sistolični krvni tlak 140 mm Hg ali več in/ali diastolični krvni tlak 90 mm Hg ali več. Če zvišan sistolični krvni tlak znižamo za 10 mm Hg, diastolični krvni tlak pa za 5 mm Hg, zmanjšamo tveganje za bolezni srca in žilja za tretjino. Ali drugače: vse, kar je 140/90 mm Hg ali več, je preveč.