Na današnji dan

  • 26
    |
  • 27
    |
  • 28
    |
  • 29
    |
  • 30
    |
  • 31
    |
  • 1
    |
  • 2
    |
  • 3
    |
  • 4
    |
  • 5
    |
  • 6
    |
  • 7
    |
  • 8
    |
  • 9
    |
  • 10
    |
  • 11
    |
  • 12
    |
  • 13
    |
  • 14
    |
  • 15
    |
  • 16
    |
  • 17
    |
  • 18
    |
  • 19
    |
  • 20
    |
  • 21
    |
  • 22
    |
  • 23
    |
  • 24
    |
  • 25
    |

Svetovni dan preprečevanja samomora

Danes obeležujemo svetovni dan preprečevanja samomora, saj ne glede na starost, samomor še vedno ostaja med 20 vodilnimi vzroki umrljivosti na svetu. Zaradi samomora vsako leto umre več kot 800 000 ljudi, kar pomeni, da se vsakih 40 sekund zgodi en samomor. Lani je zaradi samomora v Sloveniji umrlo 353 oseb, od tega 274 moških in 79 žensk, pri poskusih samomora pa je razmerje ravno obratno, večkrat se ga lotijo ženske kot moški. Samomor je v veliki meri možno preprečiti in pri tem lahko sodeluje vsakdo, kar odraža tudi letošnje geslo letošnjega svetovnega dneva »Skupaj za preprečevanje samomora«, ker osvetljuje najbolj pomemben del učinkovitega preprečevanja samomora – sodelovanje. 

Ozaveščanje o problematiki v zadnjih letih žanje rezultate tudi pri nas. Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) ugotavlja, da je umrljivost zaradi samomora v Sloveniji upadla za približno 30 odstotkov, trend upadanja pa je opazen v praktično vseh starostnih skupinah. Še vedno so izrazite razlike med regijami, bolj ogrožene so tiste na vzhodu, kar sovpada tudi z razlikami v kazalnikih duševnega zdravja. Med glavnimi dejavniki tveganje za samomor po ugotovitvah NIJZ so prisotnost kroničnih bolezni, telesnih ali duševnih, samomorilno vedenje v preteklosti, osamljenost, slab socioekonomski status, tveganje pa narašča tudi s starostjo, večinoma pa osebo k samomorilnemu vedenju privede preplet različnih dejavnikov. 

Predsednica Slovenskega združenja za preprečevanje samomora Anamarija Zavasnik ob svetovnem dnevu pojasnjuje, da so lahko znak, da je nekdo v stiski, sprememba njegovega vedenja in odnosa do bližnjih, običajno tak človek postane bolj žalosten, apatičen, opušča dejavnosti, ki jih je prej rad opravljal, se težko zbere, ima težave s spanjem,... Če takšne znake opazimo pri svojem bližnjem, sodelavcu, sošolcu, je po njenih besedah pomembno, da se poskušamo z njim pogovoriti in mu, če ima suicidalne misli, tudi ponuditi oporo pri iskanju pomoči. Pomembno je, da se odzovemo hitro, saj so študije pokazale, da je hitro reševanje stisk tisto, ki pomaga preprečevati poslabšanje in tudi začetek razmišljanja o samomoru. Zgodnjo psihosocialno pomoč ljudem nudijo tudi v 13 svetovalnicah, ki delujejo po Sloveniji, prek njih pa ljudem omogočijo, da brez čakanja in napotnic pridejo do strokovne pomoči. Žal veliko oseb, ki si poskusijo vzeti življenje, navzven ne kaže depresivnega vedenja, zato je še toliko bolj pomembno, da smo pozorni do ljudi blizu nas. Morda nam že majhna sprememba v obnašanju ali besedni namig sporočijo, da oseba v sebi tiho skriva veliko stisko.  

Posebne skrbi so na tem področju deležni mladi. Po besedah Nuše Konec Juričič s celjske enote NIJZ je mladim že več let na voljo spletna svetovalnica To sem jaz, pri kateri trenutno sodeluje 55 strokovnjakov. Vprašanja mladostniki postavljajo anonimno, v največji meri pa so vezana na dozorevanje, na drugem mestu so različni vidiki duševnega zdravja. Od 2000 do 3000 vprašanj, kolikor jih je na letni ravni, je približno deset odstotkov težjih in se med drugim dotikajo tudi samomorilnosti, samopoškodbenega vedenja, motenj prehranjevanja, nasilja, tudi zlorab. V takšnih primerih mladostnike usmerijo tudi k virom pomoči s čisto konkretnimi naslovi in številkami. Poleg tega preventivno delujejo v šolskem okolju. Pripravili so deset delavnic, katerih cilj je krepitev duševnega zdravja, čustvenih in socialnih kompetenc, ki otroku omogočajo, da se lažje spoprijema z izzivi, problemi, svojim življenjem. Ravno letos so izdelali novi priročnik, ki ga bodo dali vsem šolam.

Z mladimi delajo tudi na centru za raziskovanje samomora Inštitut Andrej Marušič. Kot je pojasnila namestnica vodje centra Vita Poštuvan, se mladi o svojih stiskah prej zaupajo vrstnikom kot odraslim. Pri razlogih, zakaj imajo samomorilne težnje, pa gre za preplet različnih dejavnikov, sprožilci pa so pogosto v duševnih težavah, nesoglasjih s starši, šolskih in medvrstniških težavah.

Or use your account on Blog

Error message here!

Hide Error message here!

Forgot your password?

Or register your new account on Blog

Error message here!

Error message here!

Hide Error message here!

Lost your password? Please enter your email address. You will receive a link to create a new password.

Error message here!

Back to log-in

Close
Več informacij ONAPLUS.SI Logo

Zakaj imamo v uredništvu One radi piškotke?

S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij, s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine, ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo, da potrdite piškotke na spletnih mestih Dela d.o.o.

STRINJAM SE
newsletter
onaplus logo

Prijavite se na e-novice in bodite na tekočem!

Nadaljuj na prijavo >
newsletter
onaplus logo

Naročite se
na OnaPlus in izkoristite
25% popust!

NAROČI SE